Krakov, starovečno mesto mladostnega utripa

Vseprisotna zgodovina

Srce mesta

Floriańska ulica se izteče v glavnem mestnem trgu. Rynek Głowny znan tudi kot Rynek Krakowski, lociran v centru starega kvarta, predstavlja že od 13. stoletja dalje srce mesta. S svojimi 40.000 m2 je ta enormni prostor, največji srednjeveški mestni trg v Evropi in še danes center javnih, kulturnih in trgovskih dejavnosti v mestu. Centralni del trga zavzema »Sukiennice«, pokrita tržnica, ki je ime dobila po »suknu«, blagu, s katerim so v preteklosti trgovali tu. Danes v njej najdemo trgovinice, prodajalne z najrazličnejšim blagom ter galerije. Predvsem turisti tu izbirajo spominke in darila, pri čemer najraje posegajo po izdelkih iz jantarja. Seveda pa gre pri nabavi jantarja upoštevati opozorilo, da se v izogib nakupu ponaredkov, splača preveriti, če ima prodajalec potrebni certifikat ali ne. Trg obkrožajo Mestna hiša, prekrasna cerkev Sv. Marije, znana po svojem visokem gotskem oltarju, enem največjih na svetu, ter ostale prelepe gotske stavbe, ki se poleti spremenijo v atraktivne kavarne in lokale. Le te s svojimi, po trgu raztezajočimi se vrtovi, nudijo sprehajalcu prijetno okolje za postanek in uživanju v utripu mesta. Mnogi slovenski obiskovalci Krakova, ki množično romajo za Novo leto v to poljsko mesto, pa Rynek Głowny poznajo kot prostor največje novoletne zabave na prostem.

Kraljevsko mesto

Na vzpetini Wawel, ki se nahaja le nekaj sto metrov od glavnega trga, se nahaja ponos poljske kraljevske zgodovine. Kraljevi dvorec s katedralo dominirata mestu in imata prekrasen pogled na celotno mesto z reko Vislo, ki se vije ob vznožju hriba. Kralj Kazimierz Obnovitelj, veliki poljski vladar, je vzpetino, ki je bila poseljena že od prazgodovinskih časov, ok. 1038 leta povzdignil v kraljevsko mesto in ga spremenil v sedež svoje politične moči. Krakov je tako postal prestolnica poljskega kraljestva. Za časa pomembne Jagiellonske dinastije je bil gotski dvorec spremenjen v enega od najbolj impozantnih renesančnih dvorcev Centralne Evrope. Kljub temu, da je v 16. stoletju Krakov izgubil svojo vlogo prestolnice, ki se je tedaj preselila v Varšavo, je ostala Wawelska katedrala še naprej priča kraljevim kronanjem in pogrebom. Ta sijajna historična zgradba je še danes cerkev, v svoji funkciji ter narodni Panteon v katerem se nahajajo grobnice mnogih poljskih kraljev, narodnih herojev in pesnikov.

Židovska četrt

Kazimierz, je eno najzanimivejših in najbolj obiskanih zgodovinskih okrožij Krakova. Nekoč čisto svoje, samostojno mesto, ki ga je v 14. stoletju ustanovil kralj Kazimierz Veliki, je bil kraj dveh religij: krščanske in židovske. S svojo mestno hišo in obzidjem je tekmoval s prestolnico (Krakovim) v poziciji in bogastvu. Kralj je Žide pozval, da pridejo živet v mesto, saj se je zavedal, da imajo denar in so dobro izobraženi. V 15. stoletju je Kazimierz tako postal vodilni center židovske kulture. Do 2. svetovne vojne (1938) je na področju Krakova živelo 65.000 Židov (večina v Kazimierzu). V četrti je bilo 9 delujočih sinagog, med njimi tudi znana Stara sinagoga, ki datira v 15. stoletje in je tako najstarejša poljska sinagoga. V njej se zdaj nahaja Židovski muzej. Od leta 1941 do 1943, v času nacistične okupacije Krakova, je na drugi strani Visle, le 15m od Kazimierza, deloval zloglasni Židovski geto, v katerem je bilo za časa njegovega delovanja na silo privedeno in zadrževano ok. 50.000 Židov iz Krakova in okolice. Večina Židov iz geta je končala svoje življenje v bližnjem koncentracijskem taborišču Awschwitz-Birkenau. Nekaterim so pomagali preživeti in pobegniti pogumni poljski posamezniki. Morda je najbolj znana zgodba o preživelih, ki jih je rešil nemški podjetnik Oscar Schindler in je bil ovekovečen z Oskarjem nagrajenim filmom Schindlerjev seznam, režiserja Stevena Spielberga. Malo manj pa je znano, da je Roman Polanski, priznani filmski režiser, tudi eden od preživelih prebivalcev Geta. V samem Kazimierzu se je do danes ohranilo 7 sinagog, a le ena je delujoča. Prav tako je v mestu še 1000 živečih Židov, a veliko jih svojega porekla raje ne izda, kar je posledica antisemitizma, ki je bil prisoten tudi za časa komunizma. Stvari se v zadnjih letih nekoliko popravljajo in mladi Židje se ne bojijo več, saj se zdaj stereotip spreminja v pozitivno. Žid je danes v očeh ostalih razumljen kot pameten, veren in bogat človek. Zato se zdaj v Kazimierz vrača veliko Židov, ki iščejo svoje korenine. K temu veliko pripomore tudi edinstven dogodek, ki se vsako leto že 18. let odvija v juniju in juliju v tem okrožju. Gre za največji festivala židovske kulture na svetu, na katerem lahko nastopajo le avtentični podajalci in izvajalci židovske kulture. Zanimivo pa je to, da so organizatorji vsi nežidovskega torej poljskega porekla. Vsako leto zanimivi programi, koncerti, gledališke predstave, kuharske delavnice, delavnice petja židovskih pesmi, kaligrafije, razstave, pritegnejo stotine avtentičnih izvajalcev in tisoče obiskovalcev z vsega sveta (lansko leto 178 nastopajočih in cca. 23.000 obiskovalcev), ki lahko okusijo, doživijo in spoznajo košček te bogate kulture, ki je soustvarjala kulturni milje celotne Evrope in širšega sveta. To je zelo uspešen poizkus poljskih organizatorjev, da se spopadejo s »fantomsko bolečino« in tabujem, ki je zavladal v letih po 2. svetovni vojni in po genocidu nad Židi. »Fantomska bolečina«, ki nastane, če je človeku odstranjen del telesa, je najboljši opis tega, kar so čutili Poljaki, še posebej pa prebivalci Krakova, ko je bila po 700 letih vseprezentne prisotnosti in integracije židovske skupnosti v poljsko kulturo in realnost, le ta takorekoč nasilno amputirana iz poljskega državnega telesa. Ta festival Poljakom in Židom daje moč in način, da se s tem mračnim delom svoje zgodovine spopadejo in ga uspešno presegajo.

Sodobni Krakov

Mesto danes privlači vse več mladih. Sem prihajajo študirati na priznane univerze in uživati v živahnem življenju, ki ga Krakov nudi svojim prebivalcem. Mesto namreč slovi po tem, da ima največje število lokalov na kvadratni meter ulice na svetu ter odlično in zelo pestro nočno življenje. Najrazličnejši bari, plesni klubi in drugi lokali nudijo celoten spekter zabave, ki privlači vse, ki si jo želijo. Mnogi se navdušujejo nad tem, da je Krakov še zmeraj relativno neraziskano mesto, katerega masovni turizem še ni dosegel. Druga značilnost tega sodobnega mestnega utripa je tudi veliko število trgovin in ogromni trgovinski centri, ki pritegnejo neizmerne množice ljudi. Delovnik je popolnoma podrejen potrošniški mrzlici, ki je zajela poljsko prebivalstvo z gospodarsko rastjo in dviganjem življenjskega standarda. Trgovski centri te tako lahko posrkajo vase od 10. ure zjutraj, vse do 22. ure, ko zapustijo te centre sodobne potrošniške religije še zadnji pravoverniki. Trgovin zlepa ne zmanjka in pritisk na denarnico je neizmeren. Tako se le redki odpravijo domov brez nakupovalnih trofej. Tudi jaz sem podlegla tej nakupovalni mrzlici in si omislila dva para usnjenih čevlje, ki sem jih brezuspešno iskala po naših domačih trgovinah. A velja opozoriti, da je večina cen enaka ali celo višja od naših in tako boste lahko določene artikle evropskih proizvajalcev v domačih logih kupili ceneje. Še eden od stereotipov, ki se mi je porušil ob stiku s poljsko sodobno realnostjo. Poljska ni več tista »poceni« država in ljudje v povprečju niso več revni. Vse to in še mnogo drugega, me je prepričalo, da se tisti, ki so uvrstili Krakov na seznam najbolj modnih mest sveta, niso zmotili. Krakov ima neovrgljiv šarm in očarljivost kulturno in zgodovinsko bogatega mesta in nalezljivo kreativno energijo novo rastočega centra velikega človeškega potenciala. Zato me tudi ne čudi, da so se prebivalci Krakova v raziskavi Urban Audit Perception Survey, ki je bil del EU Flash-Eurobarometra, kar v  95 procentih izrekli za to, da jih življenje v tem edinstvenem mestu zadovoljuje. Tako je Krakov postal najbolj zadovoljivo in priljubljeno evropsko mesto za življenje. Tudi jaz sem uživala žal le kratek čas v njegovem gostoljubnem objemu.

Zanimiva dejstva

Krakov je mesto z drugo najstarejšo univerzo v tem delu Evrope, Jagielonsko univerzo, ki je bila včasih poimenovana »biser vseh znanj«. Na njej je šolske klopi gulil poleg znanega astronoma, matematika, pravnika, zdravnika in ekonomista Nikolaja Kopernika tudi priljubljeni papež Janez Pavel II, ki je bil rojen v Krakovu in je v tem mestu do izvolitve v papeža leta 1978, opravljal funkcijo nadškofa Krakova.

Pešci pozor! Edina moteča stvar v Krakovu so njegovi brezobzirni vozniki, ki norijo po ozkih mestnih ulicah z neprimerno hitrostjo in se ne ozirajo na morebitne pešce. Zato nikar ne prečkajte ceste nepremišljeno in počasi. Tudi označeni prehodi za pešce niso nobeno zagotovilo varnosti. Nihče se ne bo ustavil in vam dal prednost. Sami pa se boste spravljali v veliko življenjsko nevarnost.

Helena Rubenstein, ustanoviteljica kozmetične linije istega imena, je bila rojena v židovski družini, okrožju Kazimierz. Še danes lahko obiskovalci vidijo njeno rojstno hišo na Szeroka ulici.