Iskala sem različne možnosti za poceni in medkontinentalni let in našla sem enega, ki je vključeval osemurni postanek v Milanu. To ni bil noben problem zame. Prispela sem zgodaj zjutraj in moj naslednji let je bil pozno zvečer.
Milan je prelepo mesto in kljub temu, da to ni bil moj prvi obisk, sem ga vedno želela obiskati in sedeti v kavarni ali piceriji in uživati v italijanskem načinu življenja. Kupila sem vozovnico in začela načrtovati moj čas v Milanu.
Od letališča in nazaj
Milan ima dve letališči, a sama sem odšla in prišla v letališče Linate. Je majhno letališče, ki ima dobre povezave do središča mesta. Samo stopiš ven, najdeš avtobus številka 73, ki pelje skozi Milan in vozi do središča mesta, kar traja 45 minut. Vozovnica stane 1,5 evra in jo lahko kupite v rdečih avtomatih, ki se nahajajo pred avtobusno postajo.
Zadnja postaja je ulica Corso Europa v središču mesta, od koder avtobus tudi štarta do letališča vsakih deset minut. Na tej točki sem začela svojo osemurno pustolovščino.
Prvi korak: Il Duomo in galerija Vittorio Emanuele
Videla sem ga že prej, a je res impresiven.
Milanska katedrala ali Duomo je neverjetna. Nahaja se le tri ulice od avtobusne postaje in orientiraš se lahko kar po njeni strehi, ki jo lahko vidiš pravzaprav povsod.
Blizu glavnega vhoda lahko opazite tudi galerijo Vittorio Emanuele. Lep in elegantni hodnik z luksuznimi trgovinami in ne tako drago picerijo. Za dobro pico in kozarec rdečega vina nisem plačala več kot 15 evrov, kar je dobro za tako turistično mesto.
O enem izmed lepih mozaikov na tleh govori tudi legenda. Če najdeš bika, moraš narediti korak in peto obrniti na bikova moda in jo zavrteti. Tisti, ki to stori, bo imel srečo. Ne vem, če to zares deluje, vendar je zabavno in veliko ljudi to počne.
Drugi korak, grad Sforza in Arco della Pace
Od katedrale sem hodila naravnost in sledila ulici Via Orefici-Via Dante, da bi prišla do gradu Sforza. Je neverjetna zgradba.
Zgrajen je bil v 14. stoletju za družino Sforza, ki je bila takrat ena najbolj vplivnih družin v Milanu in je danes ena najbolj ikoničnih zgradb v mestu. Danes je grad dom več muzejem, tudi arheološkemu, muzeju glasbenih instrumentov in muzeju Pinavoteva. Vstopnina za vsakega znaša okoli šest evrov, vsak pa lahko vstopi v grad in se sprehodi brez plačila vstopnine.
Po obisku Castella, sem se sprehodila do zelenega parka Sempione do Arco della Pace. Arco della Pace je lok, kot veliko drugih v Evropi, a je zanimivo, da je poimenovan po miru in ne po vojni, zmagi ali osvojitvi. Zvečer se tukaj zberejo družine, otroci se igrajo, odrasli pa pijejo kavo, saj je naokoli veliko kavarn in restavracij.
Tretji korak: Tiennalo de Milano
V parku Sempione se nahaja tudi Triennale di Milano. Je lepa zgradba, zgrajena v tridesetih letih v Palazzo dell‘Arte. Dandanes tukaj poteka več razstav s poudarkom na sodobnem dizajnu, arhitekturi in urbanem načrtovanju. Za nekatere razstave je vstopnina, večina pa je brezplačnih.
Tukaj je tudi šik kavarna in čudovita trgovina s spominki, kjer se obiskovalec lahko med razstavami ustavi. Ko sem obiskala Triennale di Milano, je bila moja najljubša razstava »Senza Tempo«, razstava italijanskega stilista Alda Coppole, ki je razstavil njegove naslovnice iz modnih revij.
Četrti korak: Zadnja večerja
Od Tiennalo de Milano sem se sprehodila do cerkve Santa Maria della Grazia, majhnega in starega samostana. Če kdo ne ve, kaj je notri, lahko gre mimo, brez da bi imel slabo vest, da ga ne obišče. Znotraj je ena najbolj slavnih slik vsega časa. Zadnja večerja Leonarda da Vincija.
Za obisk morate rezervirati vstopnico, saj so razprodane za tri tedne vnaprej. Sliko si lahko ogledate na steni jedilnice, ki je služila samostanu, zato je načrtovanje za ogled te slike vredno.
Peti korak: Cerkev St. Mauritius
Ko sem hodila do avtobusne postaje, sem stopila tudi v cerkev sv. Mauritiusa, ki je bila zgrajena iz rimskih ruševin. Bila je del najbolj pomembnega ženskega samostana v mestu, samostana Maggior in nune so obiskovale cerkev in sodelovale pri maši ločene od zunanjega sveta z leseno steno.
Cerkev ima čudovite poslikave na stenah in kor z originalnimi obrobami.
Po obisku najbolj zanimivih krajev v Milanu in hitrem postanku v italijanski kavarni, sem se sprehodila nazaj do Corso Italia in se z avtobusom številka 73 peljala nazaj na letališče in nadaljevala moje potovanje.
Zanimive povezave
