Dopust na morju z malim otrokom

Ko gre za potovanja, zagotovo marsikaj, začne pa se že pri načrtovanju, saj morate potovanje prilagoditi potrebam najmlajšega potnika, ki gre z vami na pot, zlasti od trenutka dalje, ko ta mali popotnik (v mojem primeru popotnica) prične hoditi.

 

Otrok preprosto potrebuje gibanje! To pomeni, da se je potrebno vsake toliko časa ustaviti in otroku omogočiti, da se razgiba, igra… če je le mogoče v naravi, kjer ni prevroče. Potovanje z javnim prevozom preprosto ne omogoča te možnosti. To seveda ne pomeni, da se z otrokom ne smete peljati z avtobusom, a ko prične enkrat otrok samostojno hoditi, preprosto ne more tako dolgo zdržati pri miru in tisti krajši postanki, ki jih avtobus morda tudi naredi, nikakor niso dovolj.

 

Nadalje je potrebno razmisliti, kaj vse boste potrebovali, kaj vse boste vzeli s sabo tako na pot, kot za postanek ter seveda za nastanitev. V kolikor s paličnim mešalnikom otroku pripravljate hrano, ga morate seveda vzeti zraven ter sproti skrbeti, da ga operete – pri tem ne pozabite, da imajo različne države lahko različne vtičnice za elektriko (to zna biti pomemben podatek tudi pri polnilcih za telefone in podobni elektroniki). Seveda pa bo otrok potreboval tudi stvari, s katerimi se bo lahko igral. Ni potrebno voziti velikih plišastih medvedov, vendar kakšna plastična vedra za vodo, lopatice za mivko in podobno, pa je le dobro da imate, saj se tudi na morju in plaži otrok z nečim mora igrati.

 

Vedno boste s seboj želeli imeti tudi kakšno zdravilo (vsaj paracetamolske svečke ali sirup), saj se lahko pripeti marsikaj. Ne glede na to, kaj vse boste vzeli zraven, pa je vedno zelo dobro, če imate v bližini dobro založeno trgovino, saj se lahko vedno zgodi da ste kaj pozabili, da je česa zmanjkalo, ali pa da se je po nerodnosti (beri otrokovih vragolijah) polilo, razbilo, padlo skozi okno,… 

 

Tudi nastanitev je potrebno temu primerno izbrati, saj mora omogočati pripravljanje toplih obrokov, možnost pranja perila, brez »nevarnosti« kot so balkon z neprimerno ograjo, električne vtičnice ki mamijo majhne prstke, ali pa strogo zahtevano nočno tišino.

Mesto ponuja neskončno dolgo peščeno plažo in plitvo morje. Seveda otroka, dokler ni povsem samostojen, ne pustiš samega v vodo (pa še tedaj ga imaš na očesu), a je plitvo morje vseeno dobra stvar, saj imaš sam več nadzora nad stvarmi. Pa tudi plaža je opremljena z opazovalnimi stolpi in reševalci, tako da je vedno blizu nekdo, ki je usposobljen, da pomaga, če se kaj zalomi. Glede namestitve smo imeli srečo, saj je imela vključeno garažo, tako da smo lahko prišli s svojim avtom, brez skrbi, kje ga bomo pustili, v apartmaju pa sta bila tako štedilnik kot pralni stroj – WiFija sicer ni bilo, a interneta sploh nisem pogrešal… klima pa ja tako ali tako samoumevna, da je bila. In ko so ponoči zobki, ki pač ne izbirajo letnega časa v katerem bodo zrasli, povzročili glasen jok, se nihče izmed ostalih gostov ni pritoževal ali skušal doseči, da nas vržejo ven. Prav tako ima mesto zdravnike, celo bolnišnico ter predvsem apoteke, kjer kar dobro znajo nemško, a tudi angleščina jim ni povsem tuja (vedno se namreč najde še kaj, kar se potrebuje – od kreme proti srbenju pika komarja pa dalje). Najpomembnejše pa se mi je zdelo to, da je Italija prav tako del schengenskega režima ter ni čakanja na mejnem prehodu! Tako je mogoče hitro priti tja brez prisilnih ustavljanj – ter hitro priti nazaj, če bi se kaj resno zalomilo. To, da pa mesto ponuja tudi cel kup zanimivosti, ki otroku (in tudi odraslemu) popestrijo celo deževne dneve (katerih si na morju res nihče ne želi) je bil predvsem dodatni bonus. Tako je bil živalski vrt v grdem vremenu zelo dobro obiskan, otroški zabavni park pa tudi.

 

Seveda se vsak starš sam odloči, vendar sem prepričan, da če je otrok na dopustu/izletu nesrečen, tudi starš ne bo imel kaj od takšnega potovanja.