Hop in lop po južni Češki – 2. del

Sledila je vožnja po ozkih cestah s strmimi vzponi in nepričakovanimi spusti v nižino. Redke so hiše, ki stojijo ob cesti in pozdravljajo popotnike, ki so se zagotovo spraševali isto kot jaz – je to prava pot? Sledila sem magistralki 116 in po dobri uri vožnje po gozdnati dolini Berounke zagledala krajevno tablo, ki je pregnala vse dvome. Vasica Karlštejn so cesta, reka z možnostjo plovbe, drago gostišče in istoimenski gotski grad, ki se bohoti na hribu. Grad je v 14. stoletju zgradil Karel IV., v njem so dolgo hranili češke kronske dragulje. Ob pogledu na 2 km dolg in zelo strm vzpon z dna doline do gradu na vrhu hriba se razblini vsaka želja, da bi si grad ogledal od blizu. Lahko pa se (seveda za plačilo) pelješ s kočijo, ki jo ob udarcu biča v pogon spravita dva konja. Odločena, da tako lepega sončnega dne ne bom preživela ob potenju, sem grad občudovala kar iz gostišča, kjer so mi postregli z odličnim golažem v kruhovi posodici in pivom! Presenetil me je račun, saj se je za razliko od prejšnjih destinacij, kjer so za dobro pojedino zaračunali drobiž, tukaj že poznal vpliv bližnje prestolnice.        

Že sama vožnja od podeželskega predmestja do mestnega jedra je upravičila vsa pričakovanja. Praga, eno najpogosteje obiskanih evropskih mest, navdušuje z bogato dediščino zgodovinskih zgradb in nedotaknjeno mestno podobo. Razlog se verjetno skriva v uspešni izognitvi modernizacije. Tako izza streh hiš ne kukajo visoke in moderne stavbe s pisarnami in stanovanjskimi objekti, temveč cerkveni stolpci in zvonovi. Pročelja stavb, ki so postrojene tesno ena ob drugi, pričajo o zgodovinskih obdobjih, ki so se zavrtela v Pragi; najdemo meščanske hiše, baročne palače, gotske cerkve, secesijske stanovanjske objekte in kubistične kavarne. Srednjeveške uličice so polne domačinov, ki hitijo po opravkih, turistov, ki v strnjenih kolonah preko slušalk poslušajo vodičko, ki jim opisuje mestne zanimivosti, in lokalnih umetnikov, ki ponujajo svoje rokodelske izdelke. Središča trgov, zlasti pa turistično oblegan Karlov most so priljubljene točke, ki jih obišče skoraj vsak turist, kar so rokodelci in glasbeniki dobro izkoristili. Tako Karlov most poleg 30 baročnih kipov svetnikov in številnih turistov zasedajo tudi razne džezovske skupine, za nekaj evrov lahko dobiš svojo karikaturo ali unikatno verižico. Karlov most, ki že več kot 600 let spremlja sprevode, bitke, usmrtitve, zadnje čase pa tudi filmske prizore, povezuje grajski kompleks z mestnim središčem, ki ju ločuje Vltava. Sprehod čez reko spremljajo zvoki godalcev, ki preigravajo rock uspešnice, zvok lajne, na katero igra v nebeško modro do tal dolgo obleko oblečena gospa srednjih let z dojenčkasto čipkasto kapo, ne moreš pa prezreti beračev, ki klečijo na marmornatih tleh, z glavo uprto v tla, in moledujejo za drobiž. Na drugi strani Vltave nas veličastno pozdravijo Hradčani, stara grajska četrt z mnogimi zgodovinsko pomembnimi zgradbami. 

Vhod skozi ogromna grajska vrata te pripelje do vrta Na bastiji. Dih jemajoč vrt je združitev simetrale in tehtno vpeljanih detajlov, do njega vodijo stopnice. Etaži ločuje nizek oporni zid, ki ga sestavljajo granitni kvadri. Vanj je v simetralo postavljeno dvojno okroglo antično stopnišče, v katerega se stekajo prostorske osi nižjega dvoriščnega dela. Premišljeno posajena drevesa, skrbno pokošena trava ob straneh in bele lesene klopce vabijo, da se usedeš in za trenutek pozabiš na čas. To je le ena izmed številnih mojstrovin, ki jih je praškemu gradu dodal veliki slovenski mojster na področju arhitekture – Jože Plečnik. Sledi vstop v prvo dvorišče, ki ga nadzorujejo bojujoči se velikani, z malo sreče pa si lahko ogledaš menjavo straže v na videz spranih sivomodrih uniformah. Kompleks ponuja številne vrtove, neprecenljive razgledne točke, številna dvorišča, grajske prostore in cerkve. Plečnikovo dolgo zatajevano slo po ustvarjanju je v Pragi premagal izbruh domišljije in izvirnih rešitev. V svojih zamislih je upošteval češko narodno izročilo, številne zamisli pa je črpal iz zgodovinskih temeljev stavbne umetnosti, ki so segali vse do Egipta in Etruščanov. Plečnikovo delo so rajski vrt, dvorišča gradu, stebriščna dvorana v grajskem krilu, ki je poimenovana po njem, predsednikovo stanovanje, bikovsko stopnišče ob južnem vstopu na grad in vrt Na bastiji. V sklopu grajskega kompleksa so ogleda vredni in zanimivi tudi Zlata ulica, kjer v strnjenih hiškah z lesenimi tramovi še danes živijo zlatarji in čas zavrtijo za 600 let nazaj, in stare stopnice, ki vodijo do gradu. Na tej strani reke Vltave se nahaja vernikom zanimiva Loreta, baročno romarsko svetišče iz 17. stoletja, če te zanima razvoj šolstva, vabljen v muzej pedagogike J. A. Komenskega, ljubitelji zasedbe The Beatles pa se lahko poklonite legendarnemu Johnu Lennonu pri zidu, polnem grafitov, podpisov, ilustracij in komentarjev, ki so mu posvečeni. 

Srce in duša mesta je Staromestni trg, ki je obdan z veličastnimi mestnimi hišami in še veličastnejšimi palačami. Pred barvnimi pročelji, kjer so nekoč potekale usmrtitve in politične kapitulacije, so danes postavljene kavarniške mize, ki vabijo, da jih ljudje obiščejo in opazujejo mestni utrip ali se za hip ustavijo ob pogledu na spomenik Jana Husa, reformatorja in borca proti korupciji Cerkve. Za ogled zanimive so Tinska cerkev, Občinski dom in Smodniška vrata. Mimo stare mestne hiše in Karlove univerze, najstarejše v Srednji Evropi, vodi pot do vedno živahnega Vaclavovega trga. Srednjeveško konjsko tržnico so v 19. stoletju spremenili v poslovno središče Prage. Secesijske stavbe, ki obdajajo trg, pričajo o svojih koreninah z začetka 20. stoletja. Ne gre spregledati ogromne stavbe za Vaclavovim kipom, to je neorenesančna stavba, v kateri je danes Narodni muzej. 

S številnimi kulturnimi in zgodovinsko pomembnimi stavbami, sakralnimi objekti, arhitekturnimi dosežki, muzeji in galerijami, zelenicami in do milimetra natančno in simetrično urejenimi parki, z okusno in cenovno dostopno kulinariko, ki spominja na naše tradicionalne jedi, s pivi najboljšega okusa, s prijetno energijo, ki se širi v zraku srednjeveških uličic, z lepimi kavarnami in trgi, ki polnijo molekule zraka z zvoki glasbil. V eni izmed kavarn, kjer lahko posediš na udobnih in mehkih stolih, te s stene pozdravljajo fotografije Kafke, njegova najbolj znana dela vabijo s polic, da jih vzameš v roke in prelistaš, med listanjem pa čakaš, da bo skozi vrata stopil sam Franz Kafka in te pozdravil. Ob sprehodu po Hradčanih te navdušuje stavbarska umetnost Plečnika, katerega mojstrstvo je prepoznal sam češki predsednik Masaryk in mu omogočil najboljše pogoje za delo. Zdi se, kot da bo vsak čas izza mogočnih vrat stebriščne dvorane stopil Jože Plečnik, ti pa mu boš s pokimanjem glave pokazal ves ponos, da se tudi v tvojem telesu pretaka slovenska kri. Ko hodiš po muzeju pedagogike, te s stene pozdravlja Komensky. Najraje bi ga vprašal, kako mu je uspelo izvesti šolske in vzgojne reforme zastarele sholastične pedagogike. Ob pogledu na nekdanji razred, disciplinirane učence, ki z ravno hrbtenico sedijo postrojeni v šolske klopi, in mrk pogled učitelja ti zaledeni kri v žilah. Štirje dnevi so premalo, da bi lahko usvojil Prago v vsej njeni veličini, so pa dovolj, da okusiš, koliko ljubezni in živosti premore to mesto. In da si obljubiš, da se kmalu ponovno vrneš!

Na poti proti domu predlagam, da se ustaviš v vasici Červena Lhota. 150 km južno od Prage se skriva romantična renesančna destinacija, ki privablja turiste z vsega sveta. Na skali sredi jezera že od 14. stoletja stoji v rdeč plašč odet čudovit grad. Z zajezitvijo potoka so ustvarili jezero, na katerem lahko najamete čoln in uživate v romantični vožnji, lahko pa se sprehodite po kamnitem mostu in obiščete notranjost in zunanje vrtove gradu. Sanjski raj!