Potovanje na Poljsko

Gdansk je mesto na severu Poljske. Seveda je tudi to mesto močno povezano z delom poljske novejše zgodovine, ki zadeva predvsem »začetek konca komunizma«. Je mesto, kjer se je v ladjedelnici začel protest proti vladi, s tem pa je bil ustanovljen poljski sindikat »Solidarnost«. Ampak, ko postavimo zgodovinska dejstva na stran, Gdansk predstavlja prijetno mesto s prelepim starim mestom, ki nekako prikazuje vpliv severnih držav, ampak na srečo so cene še zmeraj »poljske«. Tako lahko popotniki dobijo priložnost, da bivajo v hostlih, ki so locirani v centru centra, ob reki, ob znamenitostih, muzejih, trgovinah itd. in za povrh dobijo še zajtrk, ki vsebuje celo čokoladne vaflje. Da je bivanje še lepše, se je za slabih 50 centov možno odpraviti na vlak, ki v slabih 15 minutah popelje do mesteca Sopot ob Baltskem morju. Ob tem se pojavijo vprašanja: ''Poljska ima morje? Poljska ima plaže? Kako za vraga zgleda poljska plaža?'' Pozitivno presenečenje je zagotovljeno.

Naslednje majhno presenečenje je mesto Zakopane. Moje predhodno nepoznavanje tega mesta je verjetno sorazmerno s tem, da ne sledim smučarskim skokom. Za navdušence le teh je to namreč »the place«. Poleg tega je mestece Zakopane nekaj posebnega, saj domačini celo trdijo, da so občasno priča snegu kar sredi avgusta. Nič neobičajnega, sneg čez vse leto. A kaj za to! Mesto izgleda kot naš »happy place« v zimskem času, točno takrat, ko si zamislimo topel kamin v majhni leseni hiški, vročo čokolado in okno, skozi katerega lahko opazujemo snežinke, ki kar padajo in padajo. V primeru, da sproščanje, sprehodi ter občasno kepanje niso dovolj, je rešitev izposoja smučarske opreme, s tem mislim tudi sank, in odprava na bližnje smučišče, ki je v primeru bivanje v enem izmed hostlov kot je Szarotka, oddaljeno manj kot kilometer.

Zadnje izmed treh mest Poljske, ki po mojem mnenju ne dobijo dovolj pozornosti, je letošnja prestolnica kulture in moj začasni dom; Wroclaw. Seveda ima tudi to mesto bogato zgodovino in s tem tudi kulturo, predvsem zato, ker je bilo v preteklosti nemško mesto. Seveda, ko znova premaknemo poljsko zgodovino na stran – morda sem tukaj res že predolgo, saj me zgodovina znova in znova premami – je Wroclaw eno izmed mest, ki mi osebno predstavlja eno izmed večjih pozitivnih presenečenj. Prvo presenečenje je to, da Wroclaw velja za študentsko mesto, saj tukaj študira več kot 150.000 študentov. To dejstvo se zelo dobro občuti ob praznikih in poletnih dneh, ko študentje zapustijo kraj študija in jih zamenjajo turisti. Le ti, mladi ali zgolj mladi po duši, v Wroclawu lahko obiščejo enega izmed večjih trgov starega mesta, mnogo parkov, muzejev (Muzeum Narodowe Wrocław, Panorama Racławicka, Pawilon Czterech Kopuł Oddział Muzeum Narodowego we Wrocławiu itd.), hal (Hala Stulecia), presenetljivo veliko nakupovalnih centrov, vsesplošno veliko dogajanja na ulicah pa tudi v gledališčih itd. Naslednje, kar me je presenetilo, so bili recimo podatki, da ima Wroclaw v bistvu 12 otočkov in več kot 100 mostov ter da je ob sprehodu po mestu pametno gledati pod noge, saj je možno opaziti palčka ali dva. Palčka? Ja. Mesto je poplavljeno s škrati, ki so sicer nekoč predstavljali del zgodovine, a so s pomočjo kapitalistične mentalitete današnjega časa postali del oglaševanje različnih dejavnosti. 

To so torej moja tri mesta, zapisana v moj spomin in za katera menim, da velikokrat ostanejo neopažena. Vsak, ki bo nekako že prispel na Poljsko, lahko z lahkoto odkrije svoja najljubša. Popotovanje po Poljskem pa zagotovo olajšajo poceni prevozniki kot so Polskibus, vodka v novem pomenu besede, zanimiva tradicionalna hrana in splošno nizke cene dobrin. Turisti so v veliki meri navdušeni nad tem kar vidijo, kar je dobro povzel tudi eden izmed vodičev na »Free walking tour«, ki si je celo upal napovedati, da je Poljska pred novo »zlato dobo« ter da pričakujejo vse več mladih, ki bodo želeli živeti na Poljskem. Zagotovo pa je pred takšnimi odločitvami ali splošno pred obiskom Poljske potrebno opozorilo, da ni samoumevno, da vsi govorijo angleško. Občasno bo potrebna tudi kakšna pantomima, pa nič za to.