Prestolnica Nizozemske

Amsterdam je prestolnica Nizozemske in je bil v začetku vasica ob jezu na reki Amstel, po čemer je dobil tudi ime. Mesto je nekoč imelo več oblik imena, ena je bila Amstelredam. Ko smo prišli v Amsterdam, nas je takoj očaral poseben tip arhitekture. Temna pročelja višjih in ožjih hiš, ki se držijo ena druge, podolgovata belo obrobljena okna in robovi streh in ulice, večinoma tlakovane z opečnatimi ali kockastimi tlakovci. Zaradi posebnega tipa hiš so se morali domisliti načina za prenašanje stvari v zgornja nadstropja, saj so stopnice v takšnih hišah precej strme. V ta namen je večina hiš pod vrhom strehe opremljena s kavljem, prek katerega z vrvjo povlečejo stvari gor in skozi okno v sobo. Posebnost pri hišah so tudi pogosto nagnjena pročelja, kar je posledica zgraditve Amsterdama na pilotnih stebrih zaradi mokrih tal.

Amsterdam slovi kot mesto muzejev in res najdemo tu številne muzeje različnih tematik, od umetnostnih in takšnih s kulturno-zgodovinsko ali etnološko tematiko do takšnih malo neobičajnih. Obstaja tudi muzej, ki je posvečen mačkam. Ni velik kot kakšen drug muzej, je pa prijeten in stacioniran v nekaj sobah v hiši iz 17. stoletja. Hiša stoji ob vodnem kanalu Herengracht. Notri najdemo različne upodobitve mačk (slike, risbe in kipce) tako znanih kot manj znanih umetnikov. Lastnik muzeja z družino živi v isti hiši zgoraj, ob mojem prvem obisku muzeja leta 2013 so imeli tri mačke. Najstarejša je imela že takrat približno 17 let, ni pa znano, ali jo še imajo. Ena od teh mačk (bila je breja) mi je delala družbo ob mojem prvem obisku, zato je bil ogled še prijetnejši. Najstarejša mačka je medtem počivala na stolu spodaj pri pultu, kjer se začne ogled muzeja. Tretje mačke žal nisem nikoli videla. Poleg tega v tem času še ni bilo drugih obiskovalcev in tako se je dalo v miru posvetiti prijetnemu ambientu. Ob mojem drugem obisku je bilo bolj živahno, morda tudi zato ni bilo nobene od mačk v prostorih muzeja. Za ljubitelje mačk je ta muzej skorajda obvezna izbira. Mačke v Amsterdamu bivajo tudi na zanje nenavadnem bivališču, v hiši na vodi na vodnem kanalu Singel. To je zavetišče, kjer zanje skrbi okrog 20 prostovoljcev in mačkam je tam očitno dobro, saj so prostor znotraj in zunaj prilagodili zanje. Ure obiska so vsak dan, razen srede in nedelje, od 13. do 15. ure. Mačke lahko opazujemo in božamo, a z nekaterimi je treba biti nekoliko previdnejši, saj niso vse enako ljubiteljice človeške družbe in crkljanja.  

Mačke so kot nekakšen simbol mesta, velikokrat jih lahko vidimo v kakšni restavraciji, trgovinici ali lokalu, pa tudi na ulici. Ob prvem obisku Amsterdama so imeli mačka v hotelu, kjer smo bili nastanjeni, ob drugem obisku pa je lastnik "našega" stanovanja sicer imel domačega mucka, a ga je na našo žalost za čas svoje odsotnosti tokrat odnesel v varstvo prijatelju. Sicer bi med našim bivanjem z veseljem poskrbeli za malo štirinožno bitje in crkljanje mu tudi ne bi ušlo.

 

V muzeju Vincenta van Gogha lahko vidimo, kaj vse je ustvaril ta slikarski genij v dokaj kratkem času, saj se je resno začel ukvarjati s slikarstvom šele pri 27 letih. Zaradi bolezni, ki je bila verjetno tudi posledica precej nezdravega načina življenja, jih je dočakal le 37. Svoje znanje je izpopolnjeval tudi v tujini, med njegovimi deli pa najdemo veliko portretov, avtoportretov in pokrajinskih slik. Ustvaril je več kot 2100 umetniških del, deloval pa je v obdobju postimpresionizma. Nekaj več kot leto dni pred smrtjo je na svojo željo odšel v psihiatrično ustanovo. Približno dva meseca pred smrtjo se je preselil bližje bratu Theu in bližje zdravniku, ki ga je zadnji zdravil in je bil tudi amaterski slikar. Kljub znakom duševne bolezni je v tem zadnjem obdobju naslikal precej pomembnih del. Vzrok smrti je bila strelna rana, zaradi katere je umrl 29 ur kasneje. Vmes je bil nekaj časa še pri zavesti in bil še v kar dobrem stanju glede na situacijo. Govoril je z bratom Theom, ki ga je obiskal. Ni povsem jasno, ali se je ustrelil sam ali ga je kdo drug. Orožja menda niso nikoli našli.   

 

V Nacionalnem pomorskem muzeju spoznamo Nizozemsko kot močno pomorsko velesilo. S pomočjo svojega ladjevja je pridobila številne kolonije po svetu. Sama stavba muzeja je fascinantna, ima notranje dvorišče, kamor svetloba prihaja skozi kupolasto prosojno streho. Razstavni prostori so razdeljeni po nivojih in tematikah. Med drugim lahko vidimo makete ladij, navigacijske pripomočke in dogajanje v amsterdamskem pristanišču.  

Najbolj znana muzeja v Amsterdamu pa sta verjetno Nacionalni kraljevi muzej (Rijksmuseum) in Hiša Anne Frank. Tradicionalno imata zelo velik obisk, za ogled muzeja Anne Frank je skoraj nujno naročiti vstopnice prek spleta kar nekaj časa vnaprej. Sicer samo izgubljamo čas z večurnim čakanjem v vrsti, medtem ko bi lahko pogledali kaj drugega.

 

Poleg številnih muzejev Amsterdam ponuja še veliko zanimivih atrakcij: zabavno učenje fizike, tematika za najstnike in odrasle, psihološke teme in še marsikaj najdemo v znanstvenem centru, spoznavanje človeškega telesa skozi šest nivojev na bistveno drugačen način kot smo ga vajeni (razstavljeni eksponati so namreč pravi), hiše na vodi kot poseben bivalni ambient...  Za odklop od mestnega vrveža lahko obiščemo živalski ali botanični vrt, ali pa katerega od parkov v mestu. V Amsterdamu lahko vidimo tudi kar nekaj cerkva, večinoma protestantskih, saj so Nizozemci po letu 1578 prestopili iz katoliške v protestantsko religijo.  

V Amsterdamu ne moremo mimo vodnih kanalov, ki tvorijo center mesta in so tudi na seznamu UNESCO-ve svetovne dediščine. Reka Amstel se v mestu združi s kanali. Ulice so preko njih povezane s številnimi mostovi, po kanalih pa po različnih linijah plujejo turistične ladjice, na katerih si lahko ogledamo mesto z druge perspektive. Ko so zime dovolj mrzle, da voda zamrzne, se ljudje lahko drsajo na kanalih. Kanali so rezultat natančnega načrtovanja, štirje glavni so oblikovani kot polkrog s koncema proti jezeru IJ, stranski jih povezujejo v prečni smeri.