Kot pravijo Indijci, je pri njih vsak dan praznik, tako sem imela to srečo, da sem spremljala zaključek festivala Ganeše. V hinduizmu je na tisoče bogov in božanstev, a Ganeš, božanstvo s slonjo glavo, je zares priljubljen. Zvečer sem od daleč slišala bobne, pokanje petard in glasno vzklikanje. »Indijcem se je zmešalo,« mi je rojilo po glavi, ko sem videla ta prizor.
Parada plešočih ljudi, pomazanih z rdečo barvo, povsod nekakšna bela pena, neprestano pokanje petard, na repu promenade pa je na traktorski prikolici čakal okrašen Ganeš, da ga v velikem slogu okopajo v reki, kar bo pomenilo zaključek festivala. Seveda so tovrsten dogodek obeležili vsi hindujci povsod po državi, le da nekateri proslavljajo tri, drugi pet, nekateri pa kar sedem dni.
Južna Indija je veliko bolj zelena kot osrednji del, poleg tega je nekoliko bolj čista. A ko misliš, da te pri vsej tej umazaniji res ne more več nič presenetiti, se zgodi, da moraš na stranišče na avtobusni postaji. Ni potrebnih znakov, neznosen vonj te kar sam popelje do pulta, kjer gospodje zaračunavajo za obisk toalete. Nisem še stopila na wc, ko si enostavno nisem mogla pomagati. Glasno sem zakričala, mladenič za pultom me je le mirno pogledal in vprašal: »Podgane? Ni problema, kar pojdi.« Izbire nisem imela, zato sem ga ubogala. Podgane srečaš povsod, saj kupe smeti odlagajo kar na cesto. V Kerali na jugo-zahodu Indije jih na srečo vseh turistov, navajenih čistoče, tudi redno odvažajo. Kerala ni zgolj najuspešnejša indijska država, je tudi ena izmed lepših. Ponaša se s slavnimi mrtvimi rokavi rek, kamor vas popeljejo lične ladjice, narejene iz lesa in bambusa. V tišini naravnih zvokov vas popeljejo po ozkih mrtvicah rek, ob katerih živijo domačini, ki se v reki umivajo, v reki opravljajo potrebe, perejo perilo in lovijo ribe. Mrtve rokave rek obdajajo desetletja stari palmovci, ki se nagibajo nad počasi polzečo ladjo in rože, ki jih imamo v dnevni sobi, tam rastejo v naravi.
Po širših rokavih rek vozijo trajekti, ki so najcenejše in tudi najhitrejše prevozno sredstvo v tej majhni državici. Za manj kot 5 centov vas trajekt zapelje na 3 in pol kilometrsko pot, medtem ko avtobus v prometnem kaosu potrebuje veliko več časa in zaračuna okoli 25 centov. Cene so izjemno nizke, a ko si v Indiji, je potrebno razmišljati v rupijah. Za ceno vožnje z avtobusom tako dobiš na ulici tri čaje ali odličen zajtrk. Le na higienske standarde se ne smeš preveč ozirati. Ker Keralo na zahodni strani obdaja arabsko morje, so glavna sestavina dnevnih obrokov ribe. V Kočinu, majhnem mestu v centralni Kerali, ribiči vsak dan prodajajo svež ulov, nekateri pa kar ob obali z velikimi kitajskimi mrežami lovijo majhne ribe, ki vam jih še skoraj žive pripravijo v bližnji restavraciji. Sama sem se skozi vsa potovanja naučila, da so najboljše stvari izjemno poceni. Že res, da v ceno ni všteta čistoča, a uživati v hrani, ki jo pred teboj kar na ulici pripravi odličen kuhar, je neprecenljivo.
Copyright (©) 2010 - 2024 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | | RPC
