Barcelona – 2. del

Popoldanski čas smo izkoristili še za obisk muzeja nogometnega kluba Barcelone, v katerem so nazorno prikazani njegova zgodovina, zgodbe njegovih največjih legendarnih nogometašev in trenerjev ter njihovi osvojeni pokali. Vodena pot te v muzeju popelje skozi prostore stadiona kot tudi na igrišče in nato navzgor do reporterskih kabin, čemur sledi skok nazaj na trdna tla v garderobe, sobo za tiskovno konferenco in trgovino.

Nogometni klub Barcelona je bil ustanovljen ob koncu leta 1899. Ustanovil ga je Švicar Joan Gamper, ki je skupaj z drugimi enajstimi navdušenci še istega leta odigral prvo tekmo (Barcelona je premagala Bonanovo z 0 : 1). Klub je do danes osvojil 25 španskih ligaških naslovov, 30 pokalov Copa del Rey, 5 pokalov lige prvakov in 3 pokale svetovnih klubskih prvakov.

Muhasto aprilsko vreme smo imeli tudi v Barceloni in v nedeljsko jutro ter dopoldanski čas nas je pospremilo sonce. Ko smo zapustili muzej in stadion ter tako zaključili z nogometno Barcelono, se je začelo oblačiti. Naše bolj pozno kosilo in kratek počitek sta sovpadala s ploho in ohladitvijo ozračja.

Zvečer smo se odpravili še v znameniti park Montjuïc. To je prostran park, ki se dviguje 213 m nad barcelonskim pristaniščem. Načrtno so ga prvič pričeli urejati leta 1929 za svetovno razstavo in v tistem času so tudi zgradili Narodno palačo. Za olimpijske igre leta 1992 so park temeljito prenovili in danes velja za izjemno prijetno zeleno oazo s čudovitimi zelenimi površinami, obsežno športno infrastrukturo (olimpijski stadion, košarkarska dvorana Palau Sant Jordi in številna druga igrišča), dvema velikima muzejema (Muzej narodne katalonske umetnosti ter Muzej stripov in ilustracij), številnimi vrtovi in prečudovitim razgledom na mesto izpred Narodne palače. Fascinantno.

Pred palačo je kar nekaj vodnjakov, eden izmed njih pa se imenuje Čarobni vodnjak. Tudi tega so zgradili leta 1929 za svetovno razstavo. Ko se stemni, curke vode usmerjajo tako, da nastane čudovita glasbena in svetlobna predstava. Ko se voda združi v en curek, lahko v višino doseže tudi do 15 metrov in to doživetje velikokrat spremlja posnetek pesmi Barcelona v izvedbi Freddieja Mercuryja in Montserrat Caballé. A žal tega spektakla nismo videli. Povedali so nam, da ta dogodek prirejajo ob četrtkih, petkih in sobotah zvečer.

Ostal nam je le še ponedeljek. Ob vseh možnostih, ki smo jih še imeli na razpolago, smo se odločili za ogled in sprehod po starem mestnem jedru – gotski četrti Barri Gòtic – in živalskem vrtu. Gotska četrt te navduši z gotskimi stavbami, očarljivimi srednjeveškimi ozkimi uličicami in trgi ter seveda z mogočno katedralo iz leta 1298. Viri navajajo, da je katedrala skupek arhitekturnih slogov. V 6. stoletju je bila na tem mestu krščanska krstilnica, ki jo je v 11. stoletju nadomestila romanska bazilika, ta pa se je nato umaknila gotski katedrali. Prepustili smo se uličicam in po naključju smo tako naleteli še na Palačo katalonske glasbe, ki nas je navdušila s svojim zunanjim pročeljem in brezhibno izdelanimi mozaiki, v katerih se zrcali ogromno potrpežljivosti, vztrajnosti ter vloženega časa in truda. Vsekakor verjamem, da bi nas navdušila tudi notranjost palače. Našo pozornost je pritegnil tudi vpadljiv novogotski obokan kamniti most iz leta 1928 na ulici Carrer del Bisbe.

Iz starega, očarljivega mestnega vrveža smo se odpravili do barcelonskega živalskega vrta. Ta se razprostira ob vzhodnem robu parka Parc de la Ciutadella. Park so uredili ob koncu 19. stoletja na kraju, kjer je včasih bila vojaška utrdba, in z namenom, da bi meščani prišli v stik z naravo in se v njem športno udejstvovali. V parku se poleg živalskega vrta skriva kar nekaj znamenitosti in točk, ki si jih je vredno ogledati oz. jih tudi kako drugače spoznati in raziskati: vodnjak s slapovi, katalonski parlament, geološki in zoološki muzej, umetno jezerce, rastlinjak s konca 19. stoletja ipd.

Živalski vrt ne navdušuje in razveseljuje le otrok, temveč smo bili nad obiskom prijetno in pozitivno presenečeni ter navdušeni tudi odrasli. Videli smo ogromno živalskih vrst z vseh koncev sveta (veliko število ptičev, medvedov, opic, pingvinov, delfinov, žiraf, levov, slonov, zeber, želv in še bi lahko naštevali), ki imajo svoje bivanjske prostore na zelo velikih površinah. Nato je sledil še obisk terarija s kačami in drugimi plazilci ter dvoživkami. Terarij se lahko pohvali z lepimi in čistimi potmi, ki te krožno popeljejo od ene do druge živali. Veliko je tudi zelenih površin in drevesnih krošenj, ki nudijo senco. Vsekakor je vreden obiska.

Kot sem zapisala v naslovu, je bila to dogodivščina, ki ne bo tonila v pozabo in ki jo bomo nekega dne ponovili. Če ne v Barceloni, pa v kakšnem drugem mestu.