Trajnostni turizem v Alpah

Alpe so največje evropsko gorovje, kjer na območju, ki se razprostira čez šest evropskih držav, živi kar 20 milijonov ljudi. Gorovje leži na stičišču trgovskih poti, kar pomeni, da je na eni strani prometno obremenjeno, a na drugi strani zaradi visokih cestnih prelazov lahko dostopno velikemu številu ljudi. Pomembno se je zavedati, da Alpe niso samo gore, ampak tudi velika mesta, kot so Grenoble, Innsbruck, Trento in Bolzano. So ranljiv ekosistem z velikim številom redkih živali in rastlin, od katerih jih je veliko na robu izumrtja. Velik vpliv na njihovo preživetje imajo podnebne spremembe.

Turizem se je v Alpah začel razvijati že v 18. stoletju s prvimi alpinisti, se nato nadaljeval z gradnjo večjih turističnih središč (St. Moritz, Merano) ter se razmahnil po drugi svetovni vojni, najprej s poletnim turizmom, kmalu nato pa z gradnjo zimskih športnih središč. Leta 2010 so Alpe veljale za eno najpomembnejših turističnih destinacij na svetu. Letno regijo obišče približno 95 milijonov turistov, 60 milijonov je dnevnih obiskovalcev.

Turizem je glavna gospodarska panoga v Alpah, ki s sabo prinese zaslužek, nova delovna mesta in razloge, da se mladi ne izseljujejo. Ima pa tudi negativne vplive na gorovje. Alpski turizem je pod pritiskom, saj mora na eni strani turistom zagotavljati vse, a mora hkrati varovati naravo, ki je tisto, zaradi česar turisti pridejo. Širi se pozidava tudi v najvišje ležečih delih. Moteno je življenje rastlin in živali. S prometom nastane tudi CO2, ki onesnažuje zrak. Poseben problem predstavlja smučarski turizem, ki na splošno upada, a se vanj še vedno ogromno vlaga. Zaradi izgradnje smučišč v ranljivem gorskem svetu se spremeni pokrajina, spremeni se vegetacijski cikel rastlin in njihova vrstna sestava. Zaradi čedalje manj snega je treba čedalje več smučišč umetno zasneževati. To je drago in do okolja neprijazno. Problem je predvsem velika poraba vode in energije.

Zaradi vseh negativnih posledic alpskega turizma so se nekatere alpske občine odločile vlagati v trajnostni turizem. Predvsem so dale poudarek na celoletni turizem, kar pomeni, da turist ne obišče Alp samo poleti in pozimi, ampak jih odkriva skozi vse leto. Smučarski turizem nadomeščajo druge zimske dejavnosti, kot so pohodništvo, plezanje po ledenih slapovih in turno smučanje. Na Dobraču pri Beljaku so leta 1998 zaradi onesnaževanja glavnega izvira, ki napaja mesto, zaprli smučišče. Danes je tam zelo uspešen naravni park, z visoko ceno karte za uporabo ceste pa skrbijo, da se ne bi pripeljejo preveč avtov.

Cilj trajnostnega turizma v Alpah je turistom predstaviti lokalne ponudnike, jih odvrniti od onesnaževanja okolja in jih navdušiti za uporabo lokalnih proizvodov. Prednosti trajnostnega turizma so opazili tudi prebivalci Alp, kjer se veliko družin odloča za odprtje turističnih kmetij, kjer lahko gostje prespijo, se učijo in se preizkušajo v vsakdanjih opravilih ter odkrivajo čudovito okolico.

Poseben pomen pri razvijanju trajnostnega turizma imajo naravni parki, pa naj gre za regionalne ali narodne parke. Naloga teh naravnih parkov je, da skrbijo za naravo, hkrati pa iščejo načine predstavitve, ki bi bili informativni in prijazni do okolja. V parkih razvijajo raziskovalne programe. V parku Chartreuse so na primer med seboj povezovali kmete in kulturno dediščino. To sodelovanje turistom omogoča, da razumejo lokalno proizvodnjo, tradicijo in način življenja, ki je vezan na regijo. Narodni parki velikokrat ponujajo ugodne cene javnega prevoza in obiskovalce osveščajo z učnimi potmi. Zaradi želje po umiritvi prometa, zlasti v najobčutljivejših ekosistemih, na visokih višinah občasno zapirajo ceste.

Del trajnostnega turizma v Alpah je tudi počasni turizem, ki popotnike spodbuja, da si vzamejo čas za obisk določene pokrajine, jo prehodijo in prekolesarijo ter jo tako doživijo na bolj športen način. Počasni turizem se lahko izvaja tudi v obliki popotniških poti ali povezav z javnim prometom od enega do drugega ponudnika. Tu ne govorimo samo o ponudnikih hrane, ampak o ponudbah izdelkov umetne obrti. Take poti lahko najdemo na pobočjih Mont Blanca.

Avstrijska planinska zveza je razvila platformo gorniških vasi. Te vasi ležijo v Alpah in si prizadevajo za zelo kakovostno turistično ponudbo, ki vključuje tako lokalno prebivalstvo kot ekonomske aktivnosti, ter tako postajajo primeri regionalnih centrov razvoja. Ohranjajo svojo kulturno dediščino, popotnikom pa nudijo obilo aktivnosti v naravi in mir pred masovnim turizmom. Vasi se sedaj nahajajo že v vseh alpskih državah.

Alpe so torej polne popotniških poti. Njihova urejenost je odvisna od vsake posamezne države. Ena najdaljših in najspektakularnejših poti je Via Alpina, ki se začne v Sloveniji, konča pa na monaških plažah. Skozi to pot srečamo vso naravno in kulturno raznolikost Alp. Zanimiva pa je tudi pot Alpe-Adria, ki se začne v avstrijskih Visokih Turah, konča pa ob morju.

Vsi se moramo truditi, da bodo Alpe še več stoletij ostale prostor, kamor se bomo odpravili, da se bomo nadihali svežega zraka in se sprehodili po okolici.