Trajnostni turizem v evropskih gozdovih

Kako se obnašati v gozdu?

V gozdu se moramo držati določenih pravil, tako za naš popoln užitek kot popoln užitek vseh prebivalcev. V gozdu tako ne puščaj smeti, saj je že najmanjši košček smeti lahko nevaren za življenje živali. Ostani na označenih poteh, saj lahko s hojo »kar malo naokoli« poškoduješ rastline in pripomoreš k večji potni eroziji. Že manjša poškodba na lubju lahko zaustavi rast drevesa. Pazi tudi na svojega psa, da se ne zapodi za kakšno živaljo, in ne ljubkuj divjih živali. Pomembno je, da ne poješ preveč jagod in gob, saj jih obožujejo tudi gozdne živali. In ne pozabi – če boš povsem tiho, te čaka srečanje z gozdnimi živalmi. Res pa je, da je lahko tudi to nevarno, saj te tako lahko težje opazi medved in se ti izogne.

Evropska gozdna zgodovina

Nekoč je bila celotna Evropa pokrita z gozdom, ki ga je večinoma sestavljal hrast. V zadnjih 6.000 letih je zaradi delovanja ljudi izginila več kot polovica gozdov. Dandanes le še več kot dve petini Evrope pokrivajo gozdovi, ki so le redko še prvotni, a ta delež zaradi intenzivnega zaraščanja nekoč kmetijskih površin še narašča. Med letoma 1990 in 2015 je tako površina gozdov narasla za površino Portugalske. Gozd ima že od nekdaj mističen pomen za ljudi. Nekoč so gozdovi namreč predstavljali mejo med tem in onim svetom ter kraj nevarnosti in magije, zato so se v gozd, še posebno ponoči, odpravili le najpogumnejši, ki so iskali pustolovščine. Med temnimi drevesi so živela skrivnostna bitja, kot so vile, čarovnice in pošasti, o katerih so otroci poslušali ob dolgih zimskih večerih, z njimi pa si nikakor niso želeli srečati.

Najlepši gozdovi Evrope

Ostanke neokrnjenega evropskega pragozda si najlažje ogledaš v Beloveški pušči, ki je ogromen gozdni rezervat na meji med Poljsko in Belorusijo. Tu se še dandanes sprehajajo volkovi, zobri ali evropski bizoni in divji prašiči. Posamezna drevesa, med njimi smreke, hrasti in jeseni, so stara že več kot šeststo let. Za biotsko raznovrstnost je velikega pomena odmrlo drevje. Zanimivo za popotnike je, da je gozd že od 14. stoletja zaščiten kot lovski rezervat. Cilj tega je bila zaščita zobra oziroma bizona, ki je kljub temu izumrl, a so ga pozneje uspešno znova naselili. Danes jih tu živi več kot 900. V današnjih časih je gozd pod pritiskom zaradi izsekavanja.

Kočevje je pokrajina v južni Sloveniji, kjer kraljuje gozd. Med prostranimi gozdovi se nahajajo kulturne posebnosti in divje zveri, ki jih lahko srečaš skupaj z izkušenim vodičem. Ponujajo ti poseben dvodnevni pohod po gozdovih, v katerih lahko iz lovske opazovalnice opazuješ medveda, volka ali risa. Med pohodom pa spoznaš nekaj največjih in najdebelejših slovenskih dreves. V globini zelenja se nahaja čisto Kočevsko jezero, habitat različnih vrst rastlinja in živali. Zgodbe ljudi te čakajo na gradovih Fridrihštajn in Kostel.

Na severu Evrope se raztezajo skoraj neprekinjeni gozdovi tajge, sestavljeni večinoma iz smreke, jelke in bora. Pozor, če se odpravljaš na raziskovanje teh gozdov, velja omeniti, da se lahko temperature spustijo pod ledišče tudi do šest mesecev. Paziti moraš še na številna močvirja. Od živali se tu potikajo risi in podlasice, lahko pa naletiš tudi na losa. To je tudi prostor za učenje boja za preživetje, ki se prenaša iz roda v rod. Del tajge je tudi največji evropski pragozd, komski pragozd, ki se nahaja v Uralskem gorovju v Rusiji. V zadnjih letih gozd ogroža izkopavanje rudnikov. Na severovzhodu Finske, na območju regije Kainuu, sestavni del turizma vključuje trud za ohranjanje narave in kulturnih raznolikosti pod okvirom programa Wild Taiga. V programu sodelujejo večinoma majhna družinska podjetja, ki turistov ne popeljejo naokoli na motornih saneh, temveč ponujajo potovanje s haskiji ter jahanje in sankanje s severnimi jeleni. Zavedajo se dejstva, da je neokrnjena narava njihovo največje bogastvo. Restavracije in kavarne v regiji ponujajo široko paleto lokalno pridelanih jedi iz ekoloških in lokalnih sestavin, kot so jagode, divjačina in gobe. Pri tem so obiskovalci ves čas v stiku s kulturnimi raznolikostmi prostora, tudi s pomočjo številnih festivalov.

V Nemčiji se nahaja z gozdom pokrito gorovje Schwarzwald (dobesedno Črni gozd). Ime je dobilo po gozdu z gostimi krošnjami, zaradi česar so tla zelo temna. Gozd ima vse, od zimzelenih dreves do skrivnostnih gora in ljubkih vasic, ki pričarajo vzdušje nekdanjih dni, ko so po gozdovih še hodili logarji. Posebna turistična kartica ti omogoča brezplačen vstop v več kot 80 atrakcij Schwarzwalda, kar predstavlja odlično priložnost za raziskovanje zgodovine in kulture območja. Ne zamudi ogleda slapov pri vasi Triberg, ki so sestavljeni iz več manjših slapov v skupni dolžini 163 metrov.
V kraju Triberg se nahaja še glavni muzej območja, ki se osredotoča na zgodbe prebivalcev. Eno najlepših mest na območju je Schiltach na sotočju treh rek. Glavna znamenitost so značilne nemške podeželske hiše. Prebivalci celotnega območja so zelo povezani z gozdom, kar dokazuje njihova umetnost, saj znajo iz lesa izdelati čudovite stvari. Najbolj so znani po umetelno izdelanih kukavičjih urah. Pri veliko kmetih lahko kupiš domače izdelke, tudi slasten sir.

Kje prespati v objemu gozdov?

V miru gozdov, ki ponujajo prostor za sprehode in premišljevanje, se nahaja nekaj odličnih hostlov HI. Eden takih je YHA New Forest, ki se nahaja na območju enega največjih ostankov gozda južne Anglije. Hostel se nahaja v tipični angleški kmečki hiši, nedaleč stran od obale Bournemoutha. Seveda ogromno možnosti za prenočevanje ponuja najbolj gozdnata evropska dežela, Finska. Severno od tečajnika se nahaja Hostel Visatupa, ki je pravzaprav kmetija s proizvodnjo mleka. Predstavlja kraj za popoln oddih ob jezeru in sredi gozdov tajge. Okolico lahko raziskuješ peš, s kolesom ali s smuči, zvečer pa se lahko spočiješ v savni. Seveda pa se lahko naučiš veliko novega o proizvodnji mleka.