Nekoliko južneje od otoka Miami Beach se začne skupina tisočih otokov, ki so kot biseri na verižici nanizani v turkiznem morju. Poimenovani Florida Keys, se raztezajo od vzhodne obale južne Floride globoko v Mehiški zaliv. Večja otoka, Virginia Key, na katerem najdemo znani miamijski akvarij, in Key Biscayne, kjer se nahaja po mojem mnenju najlepša plaža v tem delu Floride imenovana Crandon Park, ki je uvrščena med 10 najlepših plaž Združenih držav Amerike, že pripadata Florida Keys, a upravno spadata še pod okrožje Miami – Dade.
Pravi karibski del otočja pa se začne, ko na cesti, imenovani US 1 (ki poteka od severa ZDA iz zvezne države Maine do najvzhodnejšega dela otočja Keys) dokončno zapustiš celinski del Floride in prečkaš prvega izmed 42 mostov. V tem delu se cesta US 1, ki prečka večino večjih otokov, začne imenovati „Overseas Highway“, kar se lahko prevede kar kot čezmorska cesta, saj je na večini poti speljana preko odprtega morja. Potovanje se po 4. urah vožnje iz Miamija konča na otočku in mestu v karibskem delu ZDA imenovanem Key West, ki je bilo v preteklosti eno izmed najbolj bogatih mest države. Pri razlagi pomena imena se ponovno izkaže ameriška iznajdljivost, ko trdijo, da ime izhaja iz španskega imena za kost, saj naj bi Španci ob prihodu na ta otok našli kosti (špansko hueso) domačinov. Vsekakor se ta razlaga zdi dosti bolj poetična od preproste razlage, da je bil otoček tako poimenovan zato, ker je pač najbolj zahoden otok skupine (kar dejansko tudi je), saj „west“ v angleščini pomeni zahod.
Predvsem v poletnih mesecih se otoki občasno pojavijo na televiziji in v časopisih zaradi hurikanov, ki prizadenejo Mehiški zaliv. Za otočje velja obvezna evakuacija, kar pomeni, da morajo v primeru napovedanega močnega hurikana, vsi prebivalci zapustiti svoje domove in se podati na varno v zaklonišča v notranjosti Floride. Tako je hurikan leta 1935 uničil železnico, ki je vodila do Key Westa, predhodnico ceste US 1, ki je niso nikoli več obnovili, a so deloma na njenih temeljih zgradili današnjo pomembno prometnico. Odraz vremenskih težav je tudi arhitektura, saj je večina hiš zgrajenih na stebrih, tako da v primeru visoke vode, poplave ne prizadenejo stanovanjskih delov. Večina otokov je namreč zelo nizkih (kar ime „cayo“ pomeni v španščini) in že majhno zvišanje vodostaja lahko povzroči poplavitev otokov, zato so upravičeno v skrbeh zaradi globalnega segrevanja ozračja ter posledičnega višanja morske gladine. A vse dokler se najhujše ne bo zgodilo, bodo tile karibski otočki kot tudi celinska Florida s svojim prekrasnim vremenom ter raznoliko floro in favno priljubljeni cilj številnih obiskovalcev z vsega sveta.