Nespeči Buenos Aires – 1. del

Za sproščeno raziskovanje mesta je predvsem treba poskrbeti za dobro izbiro hostla, kjer se boste počutili varno, udobno in boste preživeli nekaj brezskrbnih dni v pisani družbi popotnikov in osebja. Na izbiro imate dva centralna hostla: Hostel Suites Obelisco in Hostel Suites Florida. Izjemna lokacija popotnikom omogoča enostaven dostop do vseh turističnih znamenitosti, predvsem zaradi neposredne bližine podzemne železnice, kjer vas linije metrojev A, B, C, D in E povezujejo s celotnim mestom. Če vam je center mesta prehrupen in si želite malo več zelenja, pa se lahko odločite za hostel Suites Palermo. 

 

Argentina je relativno varna država in baje najbolj varna država v Južni Ameriki. Na ulicah Buenos Airesa lahko opazimo prisotnost številnih policistov, ki 24 ur na dan skrbijo za mestni red in varnost. Z zadostno mero pozornosti in pazljivosti vaz zagotovo ne bodo oropali, vendar dodatna previdnost ni nikoli odveč. Predvsem v večernih urah bodite pozorni, kaj se dogaja okoli vas. Ves čas spremljajte ljudi, ki vas obdajajo. Če se vem zdijo sumljivi pojdite na drugo stran ceste. Pri sebi nikoli ne nosite velike količine denarja in dragocenih predmetov. V primeru, da se počutite skrajno neugodno, pa lahko vedno ustavite enega iz med taksijev, ki kar mrgolijo po ulicah in kjer boste zagotovo varni. 

 

Uporaba javnega prometa je zelo enostavna. Ob prihodu v mesto si priskrbite SUBE kartico, ki vam bo omogočala vožnjo z avtobusi in podzemno železnico. Cene vozovnic so zelo nizke, govorimo nekje o 20–30 centih na vozovnico. Podzemna železnica, ki tudi velja za prvo v Južni Ameriki, vam ponuja kar šest linij, ki obratujejo med peto uro zjutraj in enajsto uro zvečer. Za razliko pa so vam 24 ur na dan na razpolago mestni avtobusi, ki le ponoči vozijo nekoliko bolj poredko. Zaredi številnih enosmernih cest, ki prevladujejo v Buenos Airesu, sistem deluje zmedeno, saj se avtobusi nikoli ne vračajo po isti poti nazaj, vendar hitro boste razvozlali sistema in vožnja z avtobusi bo postala enostavna. Pri iskanju avtobusnih povezav in postaj si lahko pomagate s spletno aplikacijo Buenos Aires Ciudad. Ves čas pa so vam na voljo črno-rumeni taksiji, pri čemer je treba paziti le, da taksist ob začetku vožnje vklopi taksimeter.

 

Torej: mobilni smo, prenočišče imamo, potrebujemo le še zemljevid in nekaj domišljije za prijetno raziskovanje mesta. Orientacija po mestu je dokaj enostavna, saj predvsem temelji na vzporednih ulicah, ki jih tu pa tam sekajo diagonalne ulice. Ulice so razdeljene na bloke in vsak blok ima sto hišnih številk (seveda so številke izmišljene in en blok nikoli nima sto domov). Vsaka ulica se začne s prvim blokom, kjer se nahajajo števila med 0 in 99, nato se po križišču nadaljuje naslednji blok, kjer se nahajajo hišne številke med 100 in 199, ter tako dalje, dokler se ulica ne konča. Križišča so tako označena s tablami, kjer je zapisano ime ulice in zaporedje števil naslednjega bloka. Številčenje hiš na takšen način vam tako omogoča zelo enostavno iskanje naslovov in lažjo uporabo avtobusov, saj točno veste, kje morate izstopiti. 

Avtobusna številka 29 vas bo iz Avenije Corrientes odpeljala v La Boco, ki je bila svoj čas vstopna točka za evropske priseljence. Mestna četrt se nahaja ob ustju reke, po katerem je tudi pridobila svoje ime, saj La Boca v španščini pomeni usta. Bližina reke je v resnici tudi glavni razlog za njen obstoj, saj so jo v tistem času sestavljale izključno ladjedelnice in hiše tukajšnjih delavcev. Od tod tudi izvirajo pisane hišice, ki so glavna ikona Buenos Airesa. Priseljenci so zaradi pomanjkanja denarja za gradnjo hiš predvsem uporabljali ostanke gradbenega materiala ladjedelnic, kar pomeni, da so hiše v veliki meri izdelane iz lesenih desk in valovite pločevine. Z ladijskimi barvami, ki so prav tako spadale v odpadni material, pa so si svoje domove okrasili vsak na svoj način. Tako je nastal čudovit mozaik barvnih hiš, ki se ponosno nastavljajo mimoidočim fotografom. Tukaj živi in ustvarja veliko umetnikov, srečali pa boste tudi tango plesalce, ki si s plesom služijo denar. Argentinski tango izhaja ravno iz teh revnejših četrti Buenos Airesa, kjer se je v 19. stoletju razvil predvsem iz potrebe po komunikaciji in človeški bližini med osamljenimi priseljenci, nevešči tujih jezikov. Več o argentinskem tangu si lahko preberete tukaj. Ljubitelji nogometa pa zagotovo ne bodo spregledali stadiona La Bombonera, ki je v lasti znanega nogometnega kluba Boca Juniors. Govori se, da ima Buenos Aires največ nogometnih moštev, kot katero koli drugi mesto na svetu. Če to drži, preverite sami.

Na poti nazaj se lahko ustavite v San Telmu, v enem najstarejših predelov Buenos Airesa, ki v zgodovino sega vse do 17. stoletja. Šlo je za revno delovno četrt, ki so jo naseljevali predvsem evropski priseljenci. Z vzpostavitvijo kanalizacije, tekoče vode in razsvetljave pa so se počasi začeli graditi dvorci in domovi, ki so še danes dobro ohranjeni in obnovljeni in spominjajo na kolonialne čase. Številne kavarne, tango saloni, tržnice, starinarnice in tlakovane ulice, polne umetnikov in tango plesalcev nas popeljejo daleč nazaj v zgodovino, ko so si tukaj na novo ustvarjali življenje Evropejci. Za optimalno podoživljanje kolonialnega časa pa je zagotovo nedelja, ko se med 10. in 16. uro odvija nedeljska tržnica, znana pod imenom Feria de San Telmo. S številnimi starinarnicami, okusno hrano, nakitom, umetninami se uvršča na seznam najbolj pomembnih in priljubljenih prireditev v Buenos Airesu, kjer celotno dogajanje poteka v spremstvu tanga. Med občudovanjem te dinamike poklepetajte z domačini, ki vam bodo razkrili globljo zgodovino mesta, poznano le njim. Njihove korenine segajo daleč nazaj v Evropo in kljub temu, da Evrope niso nikoli obiskali, se med njimi še vedno skriva velika večina, ki poleg španščine govori vsaj en evropski jezik svojih staršev, babic ali dedkov. Mogoče boste na tržnici poklepetali v svojem maternem jeziku.    

Eden najbolj pomembnih znamenitosti  Buenos Airesa, kjer boste za nakup vstopnice zagotovo morali nekaj časa nameniti čakanju, je občudovanja vreden Teatro Colon. Izjemna, osupljiva in skoraj popolna akustika je ena od glavnih znamenitosti objekta, saj ne glede na vrednost karte, zvok doseže vsakega člana občinstva v vsej svoji odličnosti. Tudi če razgled na oder ni popoln, še vedno lahko uživate v glasbi in občudovanju prelepega ambienta polnega okraskov, lestencev in fresk. Celo pravijo, da zvok doseže svoj vrhunec ravno na najvišjem nadstropju, kjer si obiskovalci za najmanj denarja ogledajo predstavo kar stoje. Gledališče je največje v Južni Ameriki in ponuja 2500 sedežev ter stojišča za še dodatnih 500 ljudi. Zgrajeno je bilo v času največjega razcvetja Argentine, zato ne primanjkuje razkošja, ki znova in znova preseneča. Marmor, ki so ga pripeljali iz različnih evropskih držav, krasi vsak delček notranjosti, kipi znanih skladateljev opominjajo na sam pomen klasične glasbe in nam na uho mrmrajo melodije njihovih umetnin. Pohvali se lahko s sedmimi nadstropji, prečudovito predsednikovo in županovo ložo ter nekoliko nenavadnimi ložami za sveže ovdovele dame, ki pred 100 leti niso smele zahajati v takšne družbene prostore. Lože z gostimi železnimi rešetkami so tako damam omogočale uživanje v predstavah, brez da bi jih kdo videl in obsojal. Ogled opere, baleta ali koncerta klasične glasbe je zagotovo neprecenljivo darilo, ki si ga lahko podarite ob obisku Buenos Airesa. Po oceni National Geographica je uvrščen med tretjo najboljšo operno hišo, pri čemer akustično šteje med peta najboljša koncertna prizorišča na svetu. Cene vstopnic se gibljejo od 50 do 900 ameriških dolarjev, za turistični ogled pa boste odšteli le 180 argentinskih pesov, kar je zagotovo ceneje za nas, skromne popotnike. 

 

Delček Buenos Airesa smo okusili, drugi del pa boste lahko prebrali v naslednji številki Globetrotterja, ko se bomo podali na pokopališče najslavnejših sinov in hčera Argentine, se z Empanadosi v roki sprehodili po mestnih ulicah, si ogledali najbolj znane turistične znamenitosti, kot so Obelisco, Casa Rosado in kongresni trg, ter se predali čudovitim argentinskim žlahtnim kapljicam.