Dolgo sva se veselili tega dneva in mislili, da nikoli ne bo prišel. Katja in Kaja, dolgoletni prijateljici, še namreč nikoli nisva bili na pravem skupnem izletu, kratkem oddihu ali poučnem uživanju, kakor koli bomo že temu rekli. Pot naju ni zanesla daleč, vendar se je naju, štajerski in prleški deklici, zdela prava pustolovščina. Najina prva destinacija je bila Ljubljana, v drugem dnevu pa sva si privoščili Postojno.
O Ljubljani se veliko vé, kar se tudi spodobi, saj je prestolnica naše prelepe Slovenije. Ljubljana je prelepo mesto, polno življenja tudi ob deževnem dnevu, ki je pričakal naju. Vem, da tega kot Mariborčanka ne bi smela trditi, pa vendar. Zdi se, kot da ima Ljubljana vse. Kulturo, modo, znamenitosti, trgovine in zelene parke. Le kaj bi si še lahko zaželel? No, mogoče lepše vreme, vendar bi potem bilo že malce kičasto. Ker je rahlo pršilo in ker sva optimistki, sva se odločili, da najprej zavijeva na kavo in počakava, da se dež umakne drugam, midve pa lahko končno raziskujeva Ljubljano. Zavili sva v Slovensko hišo, kjer lahko ob Ljubljanici srkaš pravo turško kavo, postreženo v džezvi in lepih lončkih. Seveda ponujajo še marsikaj drugega, slovenski zajtrk, narezke in druge dobrote. Po okrepčilu dež še kar ni ponehal, zato sva se odločili, da greva pogledat v muzej iluzij, o katerem se toliko govori. In za to je tudi razlog – s Katjo sva se poigrali v sobi neskončnosti, se vrteli v predoru VORTEX, se sprehajali po stropu v obrnjeni sobi in opazovali, kako je ena zrastla, ena pa se je močno pomanjšala. Dobra stvar je tudi, da ima muzej zelo ugodno vstopnino, zato je res obvezen za vsakega popotnika. Po urah smeha in optičnih iluzij sva se odločili za sprehod po mestu. Ljubljana je posejana z arhitekturo Jožeta Plečnika, najbolj znanega slovenskega arhitekta. Tromostovje, tržnica, Prešernov trg, Narodna in univerzitetna knjižnica je le peščica lepot, ki se odkrivajo popotniku, ko se sprehodi skozi mestno središče. Pozdravili sva Prešerna, nadaljevali pot čez most do mestne hiše in si ogledovali izložbe majhnih, očarljivih trgovinic (ter v kakšno tudi zavili). Naredili sva še krožno pot do parlamenta in Narodne univerzitetne knjižnice in nato spet nazaj v peš cono (ki obsega kar zajeten del Ljubljane, kar je pešcem zagotovo všeč).
Ker sva od spodaj že od jutra občudovali ljubljanski grad, sva se preprosto morali povzpeti še na hribček nad Ljubljano. Čeprav je na grad popeljana kar tirna vzpenjača in si na gradu v hipu, sva se odločili, da narediva nekaj za najino kondicijo in se na grad povzpneva peš. Po kar nekaj minutah globokega dihanja sva prispeli na vrh. Grad je bil omenjen že leta 1112, svojo prvotno obliko pa je kar nekajkrat zamenjal. 15. stoletja so ga povečali, tudi stoletje kasneje so še dodajali objekte, v začetku 19. stoletja pa so v gradu uredili tudi kaznilnico. Mestna občina Ljubljana je leta 1905 odkupila grad in na njem naselila prebivalce, ki so tam ostali do šestdesetih let. Danes je grad združil staro in novo – njegovi prvotni podobi so dodali še restavracijo, ki ima zelo moderen videz in tako prispevali k nečemu drugačnemu. A midve sva grad obiskali zaradi razgleda. Vzpon na razgledno ploščad te vedno nagradi s pravo pašo za oči, pa naj bo to v dežju ali v soncu. Nekaj selfie-jev kasneje in postanek nad prelepo Ljubljano sva se odločili, da je čas za najino naslednjo destinacijo. Sprehod navzdol po hribu je bil hitrejši, kot navzgor (kdo bi si mislil?) in v hipu sva se spet sprehajali ob Ljubljanici, nato po Trubarjevi, ki je polna antikvariatov, starinarnic in drugih zanimivih trgovinic, tukaj pa boste našli tudi viseče čevlje. Veste, zakaj? Prvi so bili na električni žici rožnati copati in ko so se o tem pogovarjali v baru, so dali idejo, da bi se tako znebili starih čevljev. Enotne zgodbe seveda ni. Pravijo tudi, da so čevlje na žico metali turisti, ki so tako naznanili, da se bodo v Ljubljano še vrnili. No, midve sva najine čevlje obdržali na nogah, sklenili pa sva, da se bova v Ljubljano še zagotovo vrnili. Morda nama bo poplačala z malo lepšim vremenom.
Najina naslednja destinacija je bila
Postojna, a o tem ste zagotovo že brali …
Če ne naredite takšne napake, kot sva jo midve, in se v Ljubljano podate za nekaj več dni, vam mesto nudi nekaj ugodnih in udobnih hostlov. V središču boste našli
hostel DIC, ki nudi prenočišče v poletnih mesecih,
hostel Tresor, ki s svojo lokacijo že skoraj pozdravlja Prešerna, potem boste ob parku Tivoli našli
hostel Vila Veselova, 600 metrov od središča mesta pa leži
hostel Tabor, malce izven ljubljanskega centra pa je
hostel Ljubljana, ki vam ponuja odlično izhodišče za nakupovanje, saj stoji blizu nakupovalnega središča.