Prvi šivalni tabor hostla

Do zdaj so se ženske poznale le skozi blogerko Nino Verhoeven. 37-letna Nina je šivanje odkrila pred petimi leti. Takrat v to ni želela investirati veliko časa. »Pri dvojčkih moraš vse šivati dvakrat,« je povedala Nina Verhoeven. Ko sta bila stara 2 leti, se je odločila, da bo se vpisala v šivalni krožek, da bo lahko za svoje otroke in zase zašila oblačila. »Tam sem razvila nek občutek,« se spominja Nina. »Dva dneva kasneje sem si kupila šivalni stroj in nekaj dni delala brez premora in ustvarila več kot 100 kosov.« A je hitro dosegla svoj limit, saj je bilo na voljo veliko vzorcev, a le nekaj jih je bilo modernih in hip. Velikokrat so bili tudi preveč zapleteni ali so vzeli preveč časa za izdelavo. Tako se je Nina, ki ima diplomo iz komunikacijskih znanosti, odločila, da bo ustvarila svoje vzorce. In leto in pol kasneje je začela svoje podjetje. 25 vzorcev je prodala 45.000-krat in postala samozaposlena. Zdaj vsak dan ponuja nove dizajne svojim sledilcem. Njena stran dobi okoli 55.000 klikov na mesec. 

Vse, kar se je zgodilo na internetu, je zdaj postalo realno. Zanimanje za šivanje je združilo 55 žensk v hostlu Neuharlingersiel Youth Hostel. Prinesle so svoje šivalne stroje in začele šivati. 

Brrrrrrr-brrr-brrrrrrrrr. Igla šivalnega stroja brni skozi material in nit všiva v tkanino. Stroj tiho prede vsakič, ko Gina pritisne na pedal pod mizo. 44-letnica se s sklonjeno glavo osredotoča na delo, na kos materiala, ki ga obdeluje z iglo, kos za kosom. Navajena je kovinskih zvokov, saj je izdelovalka nakita. Gina se v skupnost počuti udobno, čeprav je druge udeleženke srečala le na internetu in jih ni poznala osebno.

Christiane je začela šivati leta 2012. »Fascinirana sem bila nad preprostimi in hitrimi vzorci,« je povedala 32-letnica. Začela je z majhnimi torbicami. Zdaj šiva celotne obleke zase in za svojo hčerko. »Rada se sama odločim za material in vzorec, ki ga nosim,« pravi. Šivanje jo tudi sprošča. »V službi nikoli ne končam, nikoli v svojih rokah ne držim končanega izdelka. Ko šivam, lahko vidim, kaj sem ustvarila. Super je.«

Nina in Christiane sta vedno v kontaktu, a se nikoli nista srečali v živo, čeprav obe živita v Hamburgu. »Celo preko interneta sem lahko sklepala, da ima Nina dobro srce,« pravi Christiane. »In tukaj lahko to vidimo takoj.« Nina se zasmeje in objame Christiane.

Atmosfera v šivalnem taboru je topla in prisrčna. Vsak se pogovarja drug z drugim, pomerja oblačila, pohvali drug drugega in si med seboj pomaga.  Sandra na primer potrebuje nasvet o materialu, ki bi se najbolje podal k srajcam, ki jih šiva za svojega otroka. Sandra šiva že 16 let, večinoma zase. »Šivanje je v tej skupnosti preprosto bolj zabavno,« pove 49-letnica. 

Zabavanje je glavni cilj tudi za Gino. V tem vikendu bi rada dokončala vsaj tri stvari. »Ne skrbi me,« pravi 44-letnica in se zasmeje, »srečna sem, da lahko spoznam ljudi, ki sem jim sledila na družbenih omrežjih.« Prvi dan so s skupino veselo šivali preko polnoči. 

Pametni telefoni so vedno pri roki: vsak dokončan kos oblačila je fotografiran in objavljen na spletu. »Šivanje so včasih imeli za staromodno,« pravi Nina. »Danes je pravi življenjski slog, ki je zajel veliko skupino ljudi.«

Nina Verhoeven in njena družina so bili v hostlu DJH gosti že večkrat. Hostel je tako vzljubila, da je prišla na idejo, da bi tukaj organizirala šivalni tabor. »Razmere so popolne. Nastanitev, hrana, aktivnosti, sobe,« pravi Nina. Druge udeleženke se strinjajo. Hostel je le nekaj minut od plaže, kar v tem vikendu ni preveč pomembno. Le nekaj ljudi se sprehaja zunaj in vdihuje zrak Severnega morja. »Nič nočemo zamuditi,« prizna Gina. 

Večina udeležencev je s seboj pripeljalo tudi svoje partnerje in otroke. 135 gostov naredi hostel prav živahen. Po tem, ko so objavili oglas, so bila mesta zasedena v 48 urah. Še več šivalnih taborov je v pripravi. Prvi šivalni tabor je bil zelo uspešen.