Vzhodno obrobje Panonske nižine, na katerem se nahaja tudi del Slovenije, je bogato obdarjeno s termalnimi vrelci, kar so znali izkoriščati že daleč nazaj v zgodovini. Niso pa zdravilišča edini element identitete tega prostora. Skok na vzhodno območje Madžarske in nazaj v zgodovino bomo začeli z zdraviliškim turizmom in nadaljevali z … več v nadaljevanju.
Verjetno eden najprepoznavnejših zdraviliških krajev tega območja je zrasel okoli zanimivega jezera. To jezero, ki nosi isto ime kot sam kraj, velja za največje termalno jezero kopališkega značaja, v katerem so se namakali že Rimljani. Napaja ga jamski izvir na globini približno 38 metrov, ki je bogat z žveplom in drugimi materiali, celoten volumen vode pa se zaradi visoke pretočnosti zamenja v 72 urah. Zelo »topla« voda, ki ima ob izviru 40 °C, ne samo blagodejno vpliva na telo, temveč omogoča prav posebno doživetje. Promocijske kampanje zdravilišč to tudi pogosto izpostavljajo. Poletna gneča je ena stvar, kopanje v jezeru sredi zimske zmrzali pa je povsem druga zgodba.
Kopališčna zgradba je kot velika hiša na vodi, ki je s kopnim povezana preko nadvodnih hodnikov. Je pa res, da najverjetneje zaradi puhteče megle, ki nastane ob stiku mrzlega zraka s toplo vodno ali vlažno površino, v mrzlih zimskih dneh ne boste videli do par metrov pred sabo, kar k izkušnji doda mistično dimenzijo.
V Madžarščini imenovan Keszthely, je letovišče ob Blatnem jezeru (madž. Balaton). Največje jezero srednje Evrope, tudi vroča točka za poletni oddih, je obkroženo z vinorodnimi okoliši, kjer trta uspeva na posebnih tleh z vulkansko morfologijo.
Poleg vodnih aktivnosti in aktivnosti v naravi priporočam obisk Festetičeve palače (ang. Festetics Palace) in Balatonskega muzeja. V okviru palače Festetič je zanimiva tudi zbirka potovanja aristokratov: Potujoči aristokrati, dogodivščine na poti (Travelling aristocrats, adventures on the road), ki se nahaja v centru za obiskovalce (Amazon House). Muzej omogoča vpogled v navade, pravila in značilnosti potovanj nekoč, razstavlja vse pripomočke, ki so olajšali pot in izpostavlja nekatere modrosti iz zgodovine turizma in popotništva.
Vse to je zanimivo primerjati z današnjim časom, ko je dostopnost dobrin in potovanj drugačna kot takrat. Mogoče je dostopnost materialnih dobrin večja, kar pa je lahko v obratnem sorazmerju z dostopnostjo pristnih izkušenj prostora kamor potujemo.
Prijetno presenečanje – le tako lahko opišem obisk tega mesteca. S punco sva se odločila, da se tukaj ustaviva. To je bila ena izmed spontanih točk na poti, katere nisva »naštudirala«. Zakaj prijetno? Ko se spustite po stopnicah, vas v središču mesta pričakuje termalno jezerce, ki z zimsko puhtečo meglo ustvarja neopisljivo čarovniško idilo med mestnimi hišami, hkrati pa je v njem veliko različnih pisanih rib.
Rokometni klub Veszprém, Evropska prestolnica kulture leta 2023 in še več predstavlja eno najstarejših mest Madžarske. Istoimensko okrožje (županija) je bilo do 80. let eno izmed industrijsko najrazvitejših območij Madžarske, še posebej na področju kemične industrije, rudarstva in livarne aluminija, kjer se je leta 2010 v kraju Ajka pripetila ekološka nesreča razlitja zbiralnika strupenih odpadnih snovi in območje opustošila.
Nad mestom se bohoti sedem gričev, eden izmed teh je grajski grič, na katerem stoji mesto v malem – cerkev, katedrala, nadškofijska palača in drugi sakralni objekti. Zgodovinska pomembnost mesta se kaže tudi v njegovem vzdevku »Mesto kraljic«, ki priča o tem, da so v času kraljevine kraljice kronali pri veszprémskem škofu.
Kraj, ki spada pod županijo Veszprém, lahko od daleč vidimo zaradi kamnite trdnjave, ki bdi na hribovitem osamelcu. Je pa potrebno izpostaviti, da kljub prenovi leta 2022 in novi interaktivni razstavi, ob najinem obisku v začetku leta 2025 ni bilo v angleščini niti nekaterih osnovnih opisov pred predmeti in prostori na gradu. To nakazuje na pomanjkanje razumevanja ali interesa za prilagajanje turistične ponudbe tujim obiskovalcem, ki ne poznajo madžarskega jezika. Na spletni strani so sicer informacije na voljo tudi v angleščini.
Sárvár je še en zdraviliški kraj, ki pa se nahaja v drugi županiji, imenovani Železna županija (madž. Vas megye) in meji tako na Slovenijo kot tudi Avstrijo. Mesto, ki ima identiteto zgrajeno na zdraviliški ponudbi, ima hkrati lepo urejeno mestno jedro, primerno za vse, ki se (brez)ciljno sprehajajo in opazujejo prostor.
V središču mesteca je ravnina, kjer se na masivnih temeljih nahaja čisto beli grad Nádasdy – simbol tega kraja in dvorec, zasnovan v renesančnem slogu, ki je bil omenjen že davnega leta 1288.
Za na konec sledi ena izmed kulturno najpomembnejših točk najinega in najverjetneje številnih drugih itinerarijev popotnikov, ki raziskujejo vzhod Madžarske.
Mesto predstavlja sedež Železne županije. Na območju Sombotela je nekoč stala rimska naselbina Savaria, ustanovljena leta 50. Zgodovinska identiteta mesta, ki je pobrateno mesto z Mariborom, pooseblja svetnika sv. Martina.
Sv. Martin se je rodil okoli leta 316 v takratni Savariji in je bil najprej rimski vojak. Številna sočutna dejanja, kot je npr. znamenita podaritev vojaškega plašča beraču na mrzlo zimsko jutro, so tlakovala pot do tega, da je postal kristjan in začel misijonarit po rodni Panoniji. Po tem, ko je živel kot puščavnik, je bil izvoljen za škofa v Toursu in legenda pravi, da je zaradi skromnosti zavrnil delovno mesto in se skril, njegovo skrivališče pa so izdale goske z gaganjem. Postal je škof, znan po zavzemanju za reveže in svoji skromnosti. Umrl je 8. novembra 397, pogreb pa je bil 11. novembra, kar danes praznujemo kot njegov godovni dan.
Danes, še posebej v Sloveniji in na Hrvaškem, praznujemo 11. november kot dan sv. Martina oziroma Martinovo, ki predstavlja praznik vina. Po tem dnevu (in blagoslovu) se mošt ne obravnava več kot grešno, temveč kot pravo vino. Gre torej za pokušino novega vina. Martinova pojedina pa seveda vključuje kot glavno jed že omenjeno gosko.
Pomembno je omeniti tudi Pot sv. Martina (Via Sancti Martini), ki povezuje številna evropska mesta in kraje, ki so bila del življenja sv. Martina ali pa so povezana z njegovo (ne)materialno dediščino in čaščenjem. Pot velja za Kulturno pot Sveta Evrope s certifikatom iz leta 2005. Glavna pot je dolga 2500 km in poteka od Sombotela do Toursa v Franciji, kjer je bil imenovan za škofa in kjer je v baziliki sv. Martina Tourskega tudi pokopan ter do kraja Candes-Saint Martin v Franciji, kjer je umrl. Slovenski odsek poti obsega približno 550 km. Zanimivo je tudi, da je v Sloveniji sv. Martinu posvečenih več kot osemdeset cerkva in kapelic in po njem poimenovanih veliko krajev, kot na primer Šmartno. (Vir: Evropski kulturni center sveti Martin Tourski – Slovenija, b. d.).
Če se vrnemo v sam Sombotel, so priporočila za ogled naslednja: vodnjak sv. Martina pred njegovo cerkvijo. Nad tem vodnjakom je danes postavljen kip omenjenega svetnika, kako krsti svojo mater. V bližini se nahaja tudi skrivnostno pokopališče – eno najstarejših v Evropi. Ostale zanimive atrakcije so še glavni trg, baročna katedrala, Iseum (izkopan rimski tempelj in arheološko najdišče), impozantna mestna sinagoga itn. Pa smo na koncu. Če se podate v te kraje, vam želim veselo popotovanje in odkrivanje novih zgodb!
Copyright (©) 2010 - 2025 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | | RPC
