Bled, lepota Slovenije

Zgodovina Bleda sega v starejšo železno dobo, kar pričajo najdbe 80 grobov v Pristavi pod Gradom. Prvi val Slovanske naselitve sega v 7. stoletje našega štetja. Najdbe iz prve naselitve ilustrirajo kulturo slovanske državne tvorbe kralja Sama (632-658) in poznoantične tradicije v teh krajih. Leta 1004 je cesar Henrik II. podaril briksenskemu škofu Albuinu Bled z ozemljem med obema Savama, leta 1011 pa še Blejski grad. V letih od 1803 do 1813 je bil v sklopu Ilirskih provinc pod Napoleonovim cesarstvom, nato pa je prišel spet v roke avstrijskega cesarja. Ta je leta 1838 poslednjič vrnil Bled briksenskim škofom.

Bled se je že zelo zgodaj uveljavil kot turistična destinacija. Med prve obiskovalce Bleda lahko štejemo romarje, ki so iz Kranjske, Koroške, Štajerske, Primorske, Furlanije in Avstrije romali k Mariji na otoku. Poleg pobožnih opravil so občudovali tudi lepote kraja in s pripovedovanjem o doživetjih privabljali vedno več romarjev. Ob teh preprostih ljudeh je na Bled prihajala tudi gospoda. Janez Vajkard Valvasor, domači plemič in polihistor Kranjske, je leta 1689 napisal knjigo Slava vojvodine Kranjske, v kateri med drugim poroča tudi o blejskih termalnih vrelcih. Od takrat dalje se turizem na Bledu razvija vse do današnjega izgleda.

Znamenitosti Bleda in okolice

Jezero, ki je nastalo ob umiku Bohinjskega ledenika, zavzema površino 144 Hektarjev, krasi pa ga otoček z znamenito cerkvijo Marijinega vnebovzetja. O otoku obstaja veliko legend, eno je v svojem mojstrskem delu uporabil celo naš največji pesnik France Prešeren. Legenda, ki jo je uporabil, pravi da je bilo na otoku svetišče staroslovanske boginje Žive, ki naj bi ga varovala Bogomila in Staroslav.

Blejski grad je danes rejen kot razstavni objekt. Prostori v reprezentančnem traktu ob kapeli, ki je najbolj zanimiva stavba, prikazujejo najstarejšo zgodovino Bleda vse od prvih izkopanin ter grad po posameznih stopnjah zgodovinskega razvoja s takrat značilno opremo. Oprema ni z Blejskega gradu, je pa pomembna za ilustracijo stanovanjske kulture v obdobjih, ki jih je preživel. Zgodovina gradu pa sega v leto 1004, ko je nemški cesar Henrik II. podaril blejsko posest briksenskemu škofu Albuinu.

Sotesko Vintgar v neposredni bližini Gorij, približno 4 km severozahodno od Bleda, sta februarja leta 1891 odkrila Jakob Žumer, gorjanski župan, kartograf in fotograf Benedikt Lergetporer. Odkritje je bilo naključno, in to v času, ko je bil vodostoj Radovne, ki teče skozi Vintgar, izredno nizek. Na svojo raziskovalno pot sta se podala iz Spodnjih Gorij proti Blejski Dobravi. S trudom sta se prebila skozi sicer neprehodno sotesko. Odkrila sta toliko naravnih lepot, da sta se odločila ustanoviti gradbeni odbor. Sotesko so uredili za oglede, predvsem gostov z Bleda. Javna otvoritev je bila 26. avgusta 1893. Soteska Vintgar, dolga 1,6 km, je zarezana med navpičnimi stenami hribov Homa in Boršta, krasi pa jo Radovna s slapovi, tolmuni in brzicami. Pot vodi preko mostov in t. i. Žumrovih galerij ter se končuje z mostom nad mogočnim 16 m visokim rečnim slapom Šum. Zaradi naravnih lepot je bil Vintgar uvrščen med pomembnejše turistične zanimivosti Slovenije, in število obiskovalcev se iz leta v leto veča.

Več informacij o Bledu lahko najdete na spletni strani www.bled.si spite pa lahko v Hostlu Bledec, ki je od jezera oddaljen le 5 minut hoje.

Informacije:
Youth Hostel Bledec
Grajska 17
4260 Bled
+386 (0)4 574 52 50
bledec@youth-hostel.si

Bohinj je od Bleda oddaljen 30 km in je še en naravni biser Gorenjske. Bohinj je s svojim jezerom in okolico eden izmed tistih naravnih čudežev, s katerimi je bila Slovenija bogato obdarovana. Slikovito oblikovanje planeta je v svoji zgodovini tukaj ustvarilo naravni paradiž. Človek takrat, ko pride na obod jezera, zasliši nekje globoko v duši mogočno simfonijo narave in nedotaknjenosti. V Bohinju je vsak letni čas svojevrstno doživetje. Šumenje voda pomladi, nemirna umirjenost narave in ljudi poleti, magična igra sonca z barvami jeseni in belina miru pozimi - to je tista harmonija, ki jo današnji človek pogreša. Lepota narave je tod tista večnost, ki sama sebe opazuje v gladini jezera. In takrat obiskovalec ustavi korak za trenutek ali dva, pozabi na vse, kar je izmerljivo, koliko je vredno, kaj je s časom... Od tod ne bo nihče odšel praznega srca in vsakdo se bo rad vračal. Bohinj se globoko vtisne v albume spomina. Na tak način Bohinjci radi opišejo svoj kraj. Če lahko pozimi uživamo v belini miru, ali pa se zgolj ustavimo pred smučanjem na Voglu, pa je pomlad in poletje pravi čas za hojo po gorah, saj je Bohinj idealno izhodišče za pohode na slovenske vrhove. Triglav je najvišji, ni pa edini.

Več informacij o Bledu lahko najdete na spletni strani www.bohinj.si .

Spite lahko v Hostelu pod Voglom, ki stoji na eni najlepših lokacij, na južni obali Bohinjskega jezera. Je najbolj primeren kraj za mladinske ali odrasle skupine, pa tudi posameznike, ki jim sproščeno vzdušje, aktivnosti, lepota in mir nadomeščajo popoln komfort modernih hotelov.

Informacije:
Youth Hostel pod Voglom
Ribčev Laz 60
4265 Bohinjsko jezero
+386 (0)4 572 34 61
pod.voglom@youth-hostel.si