Potovati je živeti

V nas je raziskovalni duh, želja po novih izzivih in raziskovanju neznanega. Okoli tebe je na tisoče različnih poti, ki te lahko popeljejo na tisoče različnih pustolovščin. Vsaka pot te nečesa nauči. Nekje padeš v globel in se moraš naučiti upati, vztrajati in se boriti. Druga smer te nauči paziti, zaupati in pomagati. Spet naslednja pot te nauči previdnosti in poslušnosti. Nekje slediš in poslušaš. Drugje se upiraš in bežiš. Iz vsake smeri gledaš v sončni vzhod, a ga z vsakega kota vidiš drugače. Enkrat te bo padec razjezil in spravil v jok, drugič te bo spravil v smeh. Enkrat te bo polet med zvezde ganil, naslednjič ti ne bo pomenil ničesar. Ena ovira bo boleča in odločilna, naslednja odločitev pa bo polna ljubezni in sreče. Vsaka smer ti bo podarila takšno ali drugačno izkušnjo. Ena pest te bo »na gobec«, druga te bo oklenila in varovala.

Vsaka smer ima svojo zgodbo, svojo lekcijo. A če obstaneš na mestu in ne izkusiš nobene, se ničesar ne naučiš, nikogar ne spoznaš in ne odkriješ ničesar novega. Preprosto obstaneš. Ne upaš. Si prazen. Ni smisla. Ne živiš. Do potankosti ti je znano le eno vesolje, okoli tega pa jih lebdi na tisoče, ki želijo biti odkrita in občudovana. Ne začutiš vetra na licih, bodečih kamnov pod nogami, niti srca, ki razbija od adrenalina. Ne dosežeš vrhov hribov in ne zadihaš zraka, ki te dregne v pljuča in zbeži ven. Ne doživiš občutka, ko sedeš na kamnite razbitine in gledaš pod seboj prevračanje reke, ki se izliva v morje; oblakov, ki se stikajo z obzorjem; neznanega, ki se skriva za zaveso plinov in žarkov, ki jo razgrne le radovednost. Ni ravno bistvo človeštva dihati z naravo in občudovati njeno prekrasnost?

Imela sem srečo, da sva z mami veliko potovali. Zaradi njenega strahu pred letenjem sva v agenciji izbrali avtobus in se z dobrodušno skupinico popotnikov peljali po Evropi. Češka, Italija, Avstrija, Švica, Nizozemska, Velika Britanija ... Sedenja na sredozemski plaži sem se hitro naveličala. Tudi danes grem raje v hribe ali na kakšno jezero, kot pa da bi cel dan preležala ob plaži in se sončila. Nekam med hladno zelenje in tihe gozdove, kjer se slišita le ptičje petje in bučanje vode. Čista in zelena narava, mestna jedra in znamenitosti me bolj pritegnejo. Muzeji, galerije in srednjeveške ulice.

Naš srednješolski profesor za športno vzgojo nam je večkrat med urami nadomeščanja pripravil predstavitve PowerPoint o svojih potovanjih, kamor se je odpeljal kar s kolesom. Prenočeval pa je v manjših hostlih ali pri prijaznih domačinih. V sklopu izbirnih športnih dni pa smo si dijaki lahko tudi izbrali večnevne kolesarske izlete po Sloveniji. Na potovanju ne vidiš le sveta in drugih kultur; spoznaš samega sebe, pridobiš samozavest, prijatelje in nove izkušnje.

Ko dobim izpit za motor, bi rada našla skupino navdušenih motoristov in potovala kar na motorju. Peš ali s kolesom zna biti prehudo. Rada bi obiskala skandinavske dežele, Islandijo, Irsko, Sibirijo, Aljasko; predvsem zaradi čudovite narave in malo za šalo malo zares – preden se stalijo ledeniki. Rada bi občudovala severni sij. Eksotične in vroče države me ravno ne pritegnejo. Raje grem nekam v osamo in uživam v miru hladnega gozda. Kaj kmalu pa nas bodo pričakala vesoljska plovila in počitnice na Luni, kot nam zvesto obljubljajo. Ampak do takrat bo treba še malo počakati.