Potepanje po Trstu

Obisk mesta z 210.000 prebivalci je bil prav zanimiv. Najmočnejši vtis je pustil prav glavni trg mesta, ki po svoji prostornosti daje občutek udobja, ker je širok in odprt, saj je med impozantnimi zgradbami, ki trg omejujejo na tri strani veliko prostora, na četrti strani pa se trg zaključi z morjem. Dejansko obalo in center mesta deli le dvosmerna cesta.

Piazza Unità d'Italia kakor mu Italijani pravijo, je glavni mestni trg Trsta. Ime pomeni trg združitve Italije, čeprav Trst v letu 1861, ko se je to zgodilo, Trst ni pripadal Italiji. Govori se, da je ta trg največji evropski trg, ki se nahaja neposredno ob obali morja. Dograjen je bil v času avstro-ogrske monarhije in je od leta 1919 dalje, ko je pripadel Italiji, nosil sprva ime Piazza Grande. V zgradbi, ki ima neposreden pogled na morje in jo je moč prepoznati po uri, je danes mestna hiša.

Levo od nje (gledano z obale) se nahaja Palazzo Chigi oziroma Palazzo del Governo, ki predstavlja sedež italijanske vlade (od leta 1961 dalje). V tej stavbi je bil prvi sedež ministrstva za kolonije, ki je nato postalo ministrstvo za zunanje zadeve.

Mestna palača je nastala v devetnajstem stoletju. Ta daje tudi glavni pečat trgu. Zanimivost te zgradbe je ura, nad katero se nahajata kipa iz italijanskega ljudskega izročila, “Mikeze” in “ Jakez,” ki bijeta plat zvona – se pravi, sta dva bronasta kipa, ki udarjata po zvonu, da ta odbije točen čas.

Na drugi, se pravi desni strani, gledano z obale, pa se ob sedežu italijanske vlade nahaja palača zavarovalnice Lloyd. Zgradba se lahko postavi z bokom ob bok mestni hiši (in dejansko tudi stoji na tem mestu). Kot zanimivost je vredno omeniti dejstvo, da je s prihodom zavarovalniške hiše Lloyd (ki se je od začetka organizirane komercialne plovbe po Atlantiku dalje razvila v največjo zavarovalnico za ladijski promet) v Trst pričel razmah Avstrijskega pomorstva. Trst je namreč bil edino Avstrijsko pristanišče (ostala, ob današnji Hrvaški obali so namreč pripadala Ogrskemu delu nekdanje monarhije) in to je mogoče videti tudi v mestni arhitekturi.

Ob obisku glavnega trga sva pa naletela tudi na proslavo petdesete obletnice podjetja “Panini”, ki je vodilni izdelovalec samolepilnih sličic in albumov na najrazličnejše teme. Rdeč avtobus, vrisk otrok, pisana darilce... znašla sva se v pravem direndaju :).

Malce izven glavnega trga sva si ogledala še zgradbe mestnega gledališča, in različnih muzejev: “il Civico Revoltella”, “Museo Ferroviario di Trieste Campo Marzio”, “il Museo Del Mare”… vendar zaradi pomanjkanja časa nisva utegnila vstopiti vanje, saj je hiter tek skozi muzej prav žaljiv za takšen objekt, kjer se lahko človek zadržuje tudi po nekaj ur, preden si dodobra ogleda, kar ga zanima.

Po ogledu mesta sva se nato odpravila še do razglednih točk na vzpetinah nad mestom. Tam se nahaja tudi rektorat Univerze v Trstu. Arhitektura takoj spominja na monumentalen neoklasicizem značilen za Mussolinijevo fašistično obdobje. Pred zgradbo pa so postavljene novejše stopnice, ki so posvečene Čehoslovaškim študentom, žrtvam praške pomladi.

Je pa še del Trsta, za katerega ne vem, kako bi ga poimenovala. Zelo naju je začudil in v zvezi z njim bi vam dala kak nasvet. Če boste torej videli par ožjih uličic, ki bi se vam zdele zanimive, saj se tam nahajajo hiške s tipično mediteransko arhitekturo, delujejo pa tako ozke, da bi lahko bile starodavne, vam polagam na dušo in srce, da se vanje ne odpravite z avtom. to je pravi labirint uličic, ki vodijo med stanovanjskimi hišami, kjer morate poznati kakšnega starega Indijanca z zalogo trikov, da bi se lahko srečali s kakšnim avtomobilom. Če stojimo pred referatom in gledamo proti morju, bi bil ta del nekako na desni strani.

Če pa se spustite od tod, peš, do centra, pa vidite pravi utrip in življenje mesta. Na ulicah je veliko motoristov, pešcev, mladih – zlasti študentov... skratka, mesto ki je po duhu mladostno.  :)

Od ogledov bi vam vsekakor svetovala, da se iz mesta malce odpravite po vinski cesti, saj je območje Furlanije in Benečije znano po svoji proizvodnji izvrstnih rdečih vin. Tako je vredno oditi do vasice Milje, mimo katere potuje tudi mnoštvo jadrnic na znameniti regati Barcolani – ki se po tržaškem zalivu tradicionalno prireja že od leta 1969, s preko 2000 plovil hkrati na startu, ki se je udeležujejo tudi Slovenski jadralci. Regata deloma poteka tudi po slovenskih teritorialnih vodah. V Miljah pa boste lahko videli tudi veliko vinogradov, ki dajejo kapljico, ki se izvrstno prileže k slastni mediteranski kuhinji.

Če torej želite na hitro obiskati obalo, začutiti utrip Italijanskega temperamenta in si ogledati znamenitosti naše preteklosti, je Trst pravo mesto za vas. Ponuja tako veliko znamenitosti vrednih ogleda, kakor prijetno vzdušje odprtega in živahnega mesta, kjer razen v največji turistični sezoni ni pretirane gneče in se lahko ustavite in uživate v mestnem duhu kavrnic z izvrstnim pravim italijanskim ekspresom. Priporočam pa vam  tudi, da poskusite še kakšno drugo pijačo, mene ja na primer zelo prijetno presenetil Spritz-aperol, za katerega sva videla, da je zelo priljubljena pijača, ki se pije po kavarnicah ob mestnih ulicah. Gre za vrsto koktejla, kjer se v špricer doda Aperol, kar daje pijači posebno kričeče živo barvo in seveda odličen okus.

Ob sami obali se nahaja tudi akvarij, med sprehodom ob morju pa je mogoče videti tudi kipe, ki predstavljajo pristaniško zgodovino mesta, saj prikazujejo ljudi, ki so tukaj živeli in od tod z ladjami odhajali čez veliko lužo boljšemu življenju naproti.

Nekoliko naprej iz mesta, ob starodavni prometnici, ki je povezovala Trst celo z Berlinom, pa leži dvorec Mira-Mare, ki je bil ljubezensko gnezdo Habsburškega Maximilijana – zadnjega cesarja Mehike. Preden se je odpravil na pot, da prevzame mesto mehiškega cesarja – kar mu je prineslo tudi smrt – je namreč prebival veliko časa z belgijsko princeso Charlotte prav v vili Mira-Mare na obali tržaškega zaliva. Ob vili pa je tudi prekrasen botanični vrt, oboje zagotovo vredno ogleda – tako podnevi, kot ponoči.