Ko misli odpotujejo – 12.del

Pogovor je nanesel na Zanzibar, ki je oddaljen kakšnih 40 kilometrov od vzhodne tanzanijske obale. Vsi smo se strinjali, da nam vikend na otoku sredi indijskega oceana ne more škoditi. Ker nismo imeli sreče z iskanjem letalskih kart na internetu; oziroma nismo imeli sreče z internetom samim,  smo se podali direktno na letališče. Malo barantanja in že smo bili na majhnem letalu in in se odpravili na kratek dopust do velikega otoka sredi tega tanzanijskega arhipelaga. Avto smo pustili na letališču in na kratkem letu opazovali kita. Sploh še nisem prispel do Zanzibarja samega in že mi je bil vseč. Okolica dveh velikih otokov je polna manjših otočkov, ki se kopajo v soncu in objemu turkiznega morja.Po prihodu smo si uredili avto za smešno ceno in kot za šalo smo vsi pozabili naša mednarodna dovoljenja v prtljagi, ki smo jo pustili v avtu na letališču. Imeli smo tri dovoljenja, a ne z nami in tako smo bili primorani plačati še US$10 za nadomestno vozniško dovoljenje.Po minutah za ureditev formalnosti, smo si pridobili tudi ta papir in že smo se namakali na severni plaži Nungwi.

Ob večeru smo po nekaj poizkusih opazili, da prostih sob ni na pretek. Veliko hotelov je bilo polnih in po kar nekaj poizkusih smo uspeli najti “nadomestno” sobo. Večer smo preživeli ob večerji od morju in ležernem zibanju v viseči mreži.

Drugi dan smo si vzeli čas za obisk mesta  Zanzibar, ki ga imenujejo tudi »Stone Town«. Mesto od koder prihaja legendarni Freddy Mercury. Pobeljeni zidovi ozkih uličic, veliko uličnih prodajalcev, obilica začimb in še več stran poti, kjer se je pravo veselje izgubljati. Prijeten sprehod se je zaključil s friziranjem celotne ekipe v naključnem frizerskem salonu za kakšna €2 po osebi.

Mesto in okoliško področje ima pestro zgodovino. Tukaj se je znašlo že veliko popotnikov, osvajalcev, trgovcev in kolonizatorjev. Na obale otočja je pot zanesla Sumerce, Egipčane, Indijce, Perzijce, Kitajce, Arabce in verjetno še mnoge druge. Vsak od njih pa je pustil košček svoje kulture, ki danes daje otokom poseben pečat in veliko zanimivih detajlov. Ime otoka izvira iz arabščine, in sicer pomeni “dežela črncev”, saj je bil Zanzibar glavna postojanka za prevoz sužnjev s celine v svet, a na to, na srečo, spominjajo samo še knjige.

Tako se je naš obisk otoka sredi indijskega oceana bližal koncu. Nazaj smo si želeli pravočasno, saj smo želeli biti pripravljeni za vizo.

Na ambasado smo korakali trikrat. Prvič, da smo dobili informacije kako do vize, drugič s potrdilom, da smo plačali $45 in nato še z dodatnim potrdilom o plačilu nadaljnih $15. To sploh ne bi bilo problematično, a kaj ko je bila banka zelo oddaljena iz sonce je pripekalo kot le kaj. A smo zmogli in bili zadovoljni, ko so nas obvestili, da bo viza pripravljena že naslednji dan.