»Obrni se, obrni se, pojdi na drugo stran hriba!« so bile prve, precej neprijazne besede, ki so me pozdravile, ko sem stopila iz avtobusa in se napotila proti živopisnim hiškam vasice po imenu Gamcheon. Starejša korejska gospa s strogim pogledom in kričečimi vzorčastimi oblačili, ki so tipična za vse Korejke, starejše od petdesetih let, je s prstom kazala name in me skušala odgnati stran od naselja, ki neverjetno spominja na brazilske favele.
Na srečo sem bila dovolj vztrajna in se nisem obrnila. Toda njen poskus, da me odžene, je potrdil svarila številnih člankov, ki sem jih prebrala pred obiskom barvite naselbine: da nekateri prebivalci niso najbolj navdušeni nad stotinami turistov, ki se vsak teden zgrinjajo v njihovo vasico.
A še pred desetimi leti ni bilo o vseh teh turistih, ki zdaj izza vsakega vogala navdušeno pritiskajo na sprožilce svojih fotoaparatov, ne duha ne sluha. Vse se je začelo leta 2009 z umetniškim projektom, v sklopu katerega so lokalne šole in prebivalci nekatere, že tako ali tako pisane, hiše okrasili z grafiti, v drugih pa odprli trgovinice ali galerije.
Sama vasica je sicer nastala že precej prej, v začetku dvajsetega stoletja. Takrat so se tam naselili pripadniki religije taegeukdo, vere, ki temelji na dvojnosti sil jina in janga. Približno petdeset let kasneje, v času korejske vojne, se je v Busanu, enem izmed redkih mest, ki se je nasilju bolj ali manj izognilo, s severa naselilo mnogo pribežnikov. Ko so nižja območja postala prenatrpana, so se nekateri izmed njih zatekli v Gamcheon, kjer so postavili skromne barake. Te so bile kasneje preurejene v zidane hiše, kakršne tam stojijo še danes.
Vse do umetniške preobrazbe leta 2009 je bil Gamcheon eden najrevnejših predelov Busana. Vendar pa tudi danes vasica ostaja precej drugačna od vseh ostalih delov mesta – pa naj bo to moderna, turistična plaža Haeundae, vedno polne ulice Seomyona ali pa bolj tradicionalna ribja tržnica Jagalchi. Celo moj brazilski prijatelj se je strinjal, da Gamcheon bolj kot na karkoli drugega spominja na brazilske favele. A to ni edina primerjava, ki jo boste zasledili – med priljubljenimi vzdevki sta vsaj še »korejski Santorini« in »korejski Machu Picchu«. Pa naj bo ime takšno ali drugačno, bistveno pri vsem skupaj je, da je Gamcheon pravi skriti biser, in če se slučajno kdaj znajdete v Busanu, obiska te umetniške vasice enostavno ne smete izpustiti.
Moj izlet v Gamcheon se je na koncu iz načrtovanega hitrega izleta spremenil v nekajurni sprehod po hribu navzgor in navzdol; kar ni in ni mi bilo dovolj ljubkih pastelnih fasad, ozkih uličic in igrivih umetniških instalacij. Sprehod po Gamcheonu je res kot lov na zaklad, saj se za prav vsakim vogalom skriva nova slika ali skulptura. Ker je vas precej velika in se na vsakem koraku najde nova atrakcija, so vam pri orientaciji lahko v pomoč pisani smerokazi v obliki rib, ki usmerjajo k najbolj zanimivim točkam (škoda, da sem sama to ugotovila, ko sem bila že doma). Če se vam zdi, da potrebujete malce več pomoči, pa so vam v informacijskih centrih na voljo tudi uradni zemljevidi.
Naj se odločite za zemljevid ali pa prosto pohajkovanje, prepričana sem, da se boste, tako kot jaz, zaljubili v ta čarobni hrib takoj, ko boste ugledali pisane vrste škatlastih domov. Vendar pozor: tekanje za vso to umetnostjo po hribu gor in dol je ZELO naporna telovadba!
Kako do tja: S podzemno železnico (linija 1) se peljite do postaje Toseong Station, Izstopite pri izhodu št. 8 in hodite naravnost, dokler ne pridete do avtobusnega postajališča pred bolnico PNU Cancer Center. Počakajte na avtobus št. 2 ali 2-2; izstopite na postaji Gamcheon Elementary School.
