Poroka se je odvijala v Kandyju, ki se nahaja v središču Šrilanke, države v obliki kapljice. Bila je prelepa, romantična in zelo posebna. A moj najljubši del potovanja je bil čas, ki sem ga preživela sama, saj sem potovala po tej prelepi državi, ki prej ni bila na mojem potovalnem seznamu.
Polonnaruwa, ruševine starega mesta
Moja prva destinacija so bile ruševine Polonnaruwa, severno od Kandyja. Je stara prestolnica drugega največjega kraljestva na Šrilanki, ki je staro okoli 1000 let.
Vožnja z avtobusom do Polonnaruwe je trajala pet ur, kljub temu da ni tako daleč. Razlog so slabe ceste in dela na cestah, ki so zaustavila promet na glavnih ulicah.
Železniški sistem pa v nasprotju z avtobusnim deluje kar dobro, še posebej v središču in na jugu države, če pa greste na sever, pa je avtobus še vedno najboljša alternativa. Cene za prevoz, nastanitev in hrano so zelo nizke. Seveda lahko najdete prestižne restavracije in hotele, a tudi dobro nastanitev z ljudmi, ki govorijo angleško in ponujajo zelo privlačne cene. Noč v hostlu v skupni sobi z vsemi obroki, torej z zajtrkom, kosilom in večerjo, me je stala 20 evrov. Po drugi strani pa so vstopnine za narodne parke, ruševine in druge zanimivosti zelo drage, še posebej za tujce.
Kot sem že povedala, v Polonnaruwo sem prispela po petih urah poti. A bilo je vredno. Ruševine so velikanske in mesto je dobro ohranjeno ter zelo zanimivo. Celotno mesto je zapuščeno in stavbe (hiše, šole in templji) so v dobrem stanju.
Vstopnina me je stala 25 dolarjev, torej ne tako poceni, kot sem rekla. Ko sem plačala, pa sem spoznala, da te pravzaprav nihče ne vpraša za vstopnico, ko vstopiš v mesto in da veliko ljudi v moji skupini ni plačalo nič.
Vodiči, ki jih lahko najamete na vhodu v narodni park, so skupini priporočili, da s seboj vzamemo okoli 6 litrov vode. Seveda sem si mislila: »pfff, to je čisto preveč,« a verjemite mi, ni bilo. Po štirih urah hoje gor in dol in ogledovanju vseh ruševin in templjev, sem popila vso vodo in niti enkrat nisem obiskala stranišča. Območje, kjer se nahaja Polonnaruwa je v juliju, avgustu in septembru zelo vroče. Temperatura je bila okoli 37 stopinj s 100-odstotno vlažnostjo. Voda je dobesedno izhlapevala iz mojega telesa.
Ella, plantaže čaja in čudovita pokrajina
Po vročini v Polonnaruwi sem se odločila za oddih od takšnega poletja. Zato sem se podala v Ello, ki se nahaja v središču Šrilanke, južno od Kandyja in visoko v gorah. Zaradi tega so bile temperature nižje, poleti so komaj dosegle 25 stopinj.
Ella je svetovno znana zaradi čaja Ceylon, ki je bilo tudi prejšnje ime za Šrilanko. Angleški kolonizatorji so temu območju predstavili plantaže čaja. Še zdaj celotni proces rasti, pobiranja in predelave čaja delajo ročno. Med vožnjo z vlakom do Elle lahko opazujemo ljudi, posebej ženske in mlada dekleta, ki pobirajo liste čaja, da jih fermentirajo, posušijo in predelajo.
Območje je čudovito in vreme je popolno za pohodništvo. Slapovi in zelena območja plantaž čaja se združijo s hribi in gorami. Če začnete svoj pohod zelo zgodaj zjutraj, lahko vidite zelo romantično sliko meglice, ki se spušča do plantaž. Zares pravljična slika.
Na tem območju je najbolj znana in priljubljena tovarna čaja Macwoods. Ponujajo angleške oglede tovarne in celotnega procesa proizvodnje čaja, veliko trgovino, kjer lahko kupite spominke in eleganten, angleški čajni salon, kjer lahko vsak spije kakšno skodelico lokalno proizvedenega čaja.
Pred odhodom sem se usedla zunaj, spila čaj in razmišljala o čudoviti, divji in zeleni panorami, ki jo ponuja Šrilanka.
Galle: plaža, kolonialna preteklost in modro nebo
Moja tretja destinacija na Šrilanki je bila plaža v mestu Galle na skrajnem jugu otoka. Je eno večjih mest, blizu Colomba, prestolnice Šrilanke.
Galle je bil zgrajen v 16. stoletju za portugalske osvajalce. Da, Šrilanke niso osvojili samo Angleži. Najprej so jo osvojili Portugalci, potem pa so Britanci prevzeli nadzor nad otokom. Mesto je začelo izgubljati pomembnost, ko je na njej pridobival Colombo.
Portugalci so se izkazali v arhitekturi. Zgradili so čudovito mesto, trdnjavo ob morju, prelepe cerkve in hiše, ki so še vedno naseljene. Ljudje, ki so že obiskali Šrilanko, so mi povedali, da jim je Galle bil najmanj všeč, saj je najbolj evropsko in netradicionalno mesto Šrilanke. Je pa tudi mešanica evropske arhitekture in pokrajine, tipične za Šrilanko. Njegove plaže so res nekaj unikatnega.
A imeli so tudi prav. Galle je mesto, ki ima najbolj zahodnjaške trgovine. Tam ljudje za cene ne smejo barantati, kot je običajna praksa na Šrilanki. A tukaj so tudi kavarne, lepe restavracije in trgovine z ročno izdelanimi spominki. V Galleu sem preživela le en dan, hodila sem po ulicah in ležala na plaži in zelo mi je bil všeč.
Po obisku Gallea sem morala iti domov. Domov sem prinesla nekaj spominkov. Kipec Bude iz Polonnaruwe, ceno sem barantala kot domačin, tri pakete čaja iz Macwoodsa in seveda pol kilograma cimeta, ki sem ga kupila na tržnici v Elli in je najboljši cimet, ki sem ga kadar koli poskusila. Upam, da ne bo zdržal preveč dolgo, da bom spet morala na Šrilanko, da ga kupim več.
Zanimive povezave
