Rezervirajte hostel pri nas ter se izognite višji ceni zaradi provizij posrednikov.

Odprava na Elbrus – 4. del

Armenija in njen veličastni Aragac

Odprava na Elbrus nam je dala toliko zagona, da smo enostavno morali potovati vse do Armenije ter doživeti še to enkratno in čudovito deželo. Mnogi se vprašajo, le kaj jim je bilo treba še tja dol. Hm ... popotniki smo posebna sorta ljudi, nikoli nimamo dovolj. Jemljite nas z rezervo, ko rečemo, da gremo (v našem primeru) na odpravo Elbrus. Ta je za seboj potegnila še velikooooo več! Tudi Armenija je padla, oz. z drugimi besedami, "pospravili smo jo pod streho". Jasno, kako pa je ne bi, če smo potovali skoraj mimo nje. Čudovita, zelena in ta čas (začetek meseca maja) tudi bela v višjih legah, po drugi strani pa tudi umazana, z zanemarjenimi vasmi, smetmi okoli in okoli, v mestih s socialističnimi bloki, v njihovi okolici pa tovarne, med katerimi mnoge niti ne delujejo več. Ja, pa njihovi plinovodi, k so urejeni tako, da lahko vsake nekaj metrov traktor varno zapelje na polje... Sporazumevanje? Če si imel srečo, si le slišal "ponimaješ po ruski?". Delček naše ekipe je znal rusko in tu in tam smo le imeli srečo. 
Vsebina
 
 

Nekdanji raj velike Sovjetske zveze

Armenija, nekdanji raj velike Sovjetske zveze, je dežela, ki kljub vsem zgoraj naštetim negativnostim na popotnikih pusti le pozitiven vtis. Takšna pač je in če to sprejmeš, je dežela lepa tudi z vsemi smetmi. Ogledali smo si to, kar si ogleda večina turistov, saj časa za podrobnejša raziskovanja nismo imeli. No, nekaj smo le naredili več kot ostali, saj smo se podali na najvišji vrh. Bili smo na jezeru Sevan, ki je dolgo kar osemdeset kilometrov, si ogledali nekaj cerkva, tempelj ... Pa seveda glavno mesto Erevan, ki je polno zgodovinskih in kulturnih zanimivosti. Preden smo zapustili Erevan, smo še hiteli kupiti slavni armenski konjak. Hmmm ... karamelni okus, res je odličen! Nato pa se je za nas začelo pravo potovanje. Nismo običajni popotniki, saj smo tudi strastni hribovci in to radi združimo s popotništvom. Gledati najvišji Armenski vrh Aragac od spodaj navzgor ... "Ne ne, mi bomo raje gledali od zgoraj navzdol."
 
 

Pred vzponom na Aragac

S kombijem, s katerim smo potovali naokoli, smo se podali po zaviti strmi cesti proti koči. Snega ob cesti je bilo vedno več, kmalu niti kombi ni bil več viden iz "sneženega tunela". Optimistični smo z letnimi pnevmatikami prispeli skoraj do cilja. Ja, skoraj, saj smo se dobrih 100 m pred ciljem zakopali v snegu, ki ga je veter neprestano nanašal na cesto. Niti verige, skupna moč vseh mojih šestih sotrpinov in mene za volanom ni prestavilo kombija naprej. Eden od ekipe je šel po pomoč na kočo in kmalu so nas do nje zvlekli z terenskim vozilom. Nato so nam ponudili še prostor oz sobo, kjer smo se utaborili. Na tla smo postavili svojo kramo, podloge in spalke. Prijazni domačini so nam odstopili še kuhinjo, kjer smo si pripravili odlično večerjo. Po razburljivem dnevu, odlični večerji, armenskem vinu je bila noč skoraj neprespana. Nič zato, saj je bilo naslednje jutro brez oblačka, z vetrom in mamljivim pogledom na vrh Aragac. 
 

Vzpon na Aragac

Aragac je z 4090 metri najvišja gora Armenije. Gre za ugasel stratovulkan, ki ima štiri vrhove. Ti vrhovi tvorijo obroč okoli ognjeniškega kraterja. Od koče, kjer smo prenočili, smo se v jutranjih urah podali proti vrhu. Občutek imaš, da boš kaj kmalu na vrhu, da je pot zelo enostavna, a kmalu ugotoviš, da bo trajalo kar nekaj časa, preden boš stal na samem vrhu. Četudi mi je veter delal preglavice, je bil ves trud poplačan z razgledom. Ja, razgled mi je dal novo idejo – treba bo še na Ararat. Bil je čudovit dan, dan z najlepšim in najbolj bistrim razgledom, le misli so bile malo zmedene ... višina pač naredi svoje. Četudi je bilo za to potrebnega kar nekaj napora, se prepričati, da to pač zmoreš, moraš narediti, preveč te vleče, da ne bi osvojil tega cilja, ki je samo še pika na i za celotno potovanje.
 
 
Potovanje s čudovitim vzponom na Aragac je minilo kot bi trznil. Ekipa sedmih ljudi, šestih moških ter mene, v precejšnji starostni razliki, se je ujela bolj kot bi si lahko želeli. Želja vseh je bila osvojiti najvišji vrh, kar smo uspeli, vse ostalo so bili dodatki, ki so popestrili pot. Stali smo na Aragacu, na vrhu, pod katerim se razteza čudovita dežela Armenija in s katerega je odlično viden eden izmed naslednjih planov, Ararat. 

Sorodni članki

Rezervirajte oglede, zanimivosti in znamenitosti

Prijava