Doživetje HI Connect v Španiji

Po prihodu na letališče težav s potjo do hostla nisem imela, saj mi je prijazna Maria Eugenia, direktorica hostla, predhodno vse natančno razložila. Prav tako je v Alicanteju javni promet zelo dobro urejen, kar je precej poenostavilo tako moj prvi kot vse naslednje dneve.

V La Floridi so me lepo sprejeli in mi dodelili sobo z lastno kopalnico, ki se je nahajala v delu, kjer bivajo študentje; slednji predstavljajo kar precejšen del vseh stanovalcev oz. gostov.

V zameno za delo pri njih sem poleg brezplačnega bivanja imela tudi tri obroke dnevno. Velja omeniti, da je bilo vse, kar so pripravile kuharice, odlično in vsi smo komaj čakali na kosilo oz. večerjo. Moje delo je bila pomoč na recepciji, večinoma ob prisotnosti še enega zaposlenega, najpogosteje z Diano. Že takoj ob prihodu je M. Eugenia izpostavila, da je najnujnejša pomoč pri jeziku, saj angleščina za omenjeno delovno mesto ni obvezna. Poleg španščine je zahtevana še valencijanščina. Alicante se namreč nahaja v avtonomni deželi Valencija. Glede na to, da tekoče govorim špansko, je torej moje bivanje zaznamovalo nenehno tolmačenje pogovorov iz enega jezika v drugega. Šele v tistem trenutku sem spoznala, da le ni tako enostavno, kot izgleda na prvi pogled.

Prosti čas, ki sem ga imela kljub temu zelo veliko, sem izkoristila za raziskovanje mesta in okolice. Temperature so bile ravno pravšnje za obisk plaže, najpogosteje plaže Playa del Postiguet, ki se nahaja v neposredni bližini centra mesta. Nad omenjeno plažo se dviga vzpetina oz. grad Sv. Barbara, ena od številnih znamenitosti in tudi točka, ki nudi čudovit razgled nad mestom. Alicante je kljub sušnosti zaradi pomanjkanja padavin precej zeleno mesto, ki ima veliko parkov in zelenih površin nasploh. Parki so najpomembnejši prav zaradi sence, ki jo nudijo v vročih poletnih dneh, ko temperature dosežejo tudi 40 stopinj. Eden izmed najlepših je po mojem mnenju El Palmeral. Izhaja iz starega palmovega gozda in ima veliko vodnih območij, manjših slapov in pokrit prostor, kjer se odvijajo prireditve, nahaja pa se v neposredni bližini morja na obrobju mesta.

V mestu je ogromno muzejev in pri večini je vstop brezplačen ali pa je treba plačati minimalen prispevek. Financira jih namreč občina, da bi v celotni regiji spodbudila turizem. Presenetilo me je, da mesto kljub temu nima ravno množičnega obiska, kot smo ga navajeni na drugih turističnih točkah v velikih mestih.

Eden mojih najljubših muzejev je umetnostni muzej Museo de Hogueras, kjer so zbrana dela iz različnih let praznika Las Hogueras de San Juan, ki je najznačilnejši ravno za Alicante, kljub temu da ga praznujejo v več mestih po Španiji. Dogodek poteka vsako leto med 20. in 24. junijem ob dnevu sv. Janeza (24. junij), zaznamujeta pa ga tradicija izdelovanja ognja in folklorna parada. Priprave seveda potekajo vse leto, vrhunec pa dosežejo prav meseca junija.

Znamenitost, ki je obvezna ob obisku regije, je prav zagotovo Isla de Tabarca. To je manjši otok, ki se nahaja nekaj kilometrov stran od obale in kamor dnevno prispe več turističnih čolnov oz. ladij iz obalnih mest. Velja za zaščiteno območje in ima čudovite plaže, primeren pa je predvsem za številne vodne športe, še posebej potapljanje.

Najprepoznavnejše mesto na celotni Costi Blanci je zagotovo Benidorm, mesto masovnega turizma. Nekdaj majhna vasica je danes ogromno letovišče, ki ga množično obiskujejo Britanci. Že v času mojega izleta je bila ogromna gneča, vendar je po besedah domačinov, ki jih je tam čedalje manj, to šele začetek dolge in turistično močne sezone. Opazi se odnos turistov, ki Španijo obiščejo predvsem zaradi nizkih cen ter brez misli na skrb za okolje in dobrobit celotne regije in njenega razvoja.

Kljub temu da to ni bilo moje prvo potovanje v Španijo, sem bila presenečena nad odprtostjo domačinov, njihovo sproščenostjo in gostoljubnostjo, ki jih izkažejo turistom, če ti pokažejo vsaj malo truda za razumevanje jezika in njihove kulture. Mimogrede, slednja ni tako drugačna, kot se zdi na prvi pogled.

Delo v hostlu je bila odlična izkušnja, saj sem tako imela priložnost navezati stike z veliko ljudmi. V prvi vrsti seveda s turisti, ki ne govorijo špansko in so veseli nekoga, ki jim priskoči na pomoč pri komunikaciji z domačini. V času mojega bivanja je hostel obiskalo veliko mladinskih skupin. Poleg številnih skupnih prostorov ima La Florida namreč tudi nekaj učilnic oz. prostorov za aktivnosti, predavanja ali le druženje. V veliko pomoč so mi bili tudi ostali zaposleni, ki toplo sprejmejo vsakogar, ki jih obišče, in prispevali k temu, da je čas še hitreje minil.

Včasih je treba kljub pomislekom in manjšim strahovom stopiti iz svoje cone udobja in se podati v nekaj povsem neznanega. Ko se v tuji državi znajdeš povsem sam, še bolj spoznaš samega sebe ter svoje sposobnosti in zmožnosti. Nova izkušnja ti pomaga, da postaneš samostojnejši in samozavestnejši ter da veliko bolj zaupaš vase.

Hvala Popotniškemu združenju Slovenije za nepozabno izkušnjo.

Simona Petrič