Morski trajnostni turizem

Stanje lahko izboljšamo že sami, in sicer s spremembami svojega obnašanja, ko se sproščamo ob morski obali. Začnemo lahko že s preprostimi spremembami. Ena od prvih je, da sladoled vedno zaužijemo v kornetu in ne v lončku, druga pa, da svojo najljubšo pijačo spijemo brez slamice. Pomembno je, da ne uporabljamo plastične posode za enkratno uporabo, saj se lahko kmalu zgodi, da naša oprema za piknik pristane v kristalno čistem morju. Velikokrat si na počitnicah privoščimo izlet s turistično ladjico ali pa na njej celo prenočimo. Ponoči lahko pri teh ladjah velikokrat vidimo, da privezane na pomol vso noč osvetljujejo morje pod njimi. Med morskimi izleti se moramo zavedati, da nič ne sme pristati v morju, saj se na primer že bananin olupek razkraja 4 tedne in papir 6 tednov, medtem ko usnjeni čevlji potrebujejo kar 45 let. Ena največjih onesnaževalk morja je plastika in to z razlogom, saj se plastična vrečka razkraja 20 let, plastenka 450 let, plastični pribor, ki ga uporabiš samo enkrat, pa 1000 let. Pozabi tudi na pisma v steklenici, saj se ena steklenica razgraja 1000 let in v tem času sploh ni nujno, da doseže kakšnega bralca. Danes plastika predstavlja 80 odstotkov vseh morskih odpadkov, večina jih potone na morsko dno. Problem plastike v morju je, da predstavlja neposredno nevarnost za morske živali. V prebavilih večjih živali raziskovalci redno najdejo plastiko, ki povzroči ali prispeva k njihovemu poginu. Še posebej je nevarna mikroplastika, ki ima zagotovo negativne vplive tudi na plavalce in uživače morske hrane, a teh vplivov v celoti še ne poznamo. Na obali pa moramo paziti, da nam visoki valovi ali močan veter v morje ne odpihne odpadkov. Če na obali opazimo kakšne smeti, jih preprosto poberemo in odnesemo v koš, in ko se s plovilom zasidramo nedaleč stran od obale, lahko nanjo odveslamo ali pa kar zasupamo. Pomembno je, da se zavedamo, da še s tako preprosto dejavnostjo, kot je potapljanje, že uničujemo morsko dno ter domove številnih živali in rastlin, zato se moramo pred potopom pozanimati, kako lahko te posledice kar se da omilimo. In nikoli ne smemo razbijati skal samo zato, da bi prišli do nekaj školjk.

Pomemben je kraj dopustovanja, zato si raje izberemo počitnice v hostlu, kampu ali družinskih apartmajih kot pa na ladjah križarkah. Problemi so tudi veliki hotelski kompleksi s ponudbo all inclusive, ki jih najdemo povsod na obalah, vse od Dominikanske republike do Turčije. Ti imajo negativne vplive na okolje kot tudi na življenjski standard domačega prebivalstva. Strokovnjaki so izračunali, da več kot 80 odstotkov denarja, ki ga turist zapravi na Karibskih otokih, konča zunaj države, kar pomeni, da medtem ko turisti uživajo na zasebnih plažah v prevelikih količinah hrane in pijače, domačini garajo za majhen zaslužek v težkih delovnih pogojih. Turisti porabijo ogromno vode in energije. Količina vode, ki jo porabi 100 turistov v 55 dneh, bi 15 vasem omogočala 15-letno predelavo riža. V državah, kjer imajo prebivalci moteno dobavo elektrike, lahko turisti slednjo koristijo nepretrgoma. V letoviščih si turisti ogledujejo tako imenovane avtentične predstave lokalnih prebivalcev, ki nimajo ničesar skupnega s trenutno kulturo območja, v katerem se nahajajo. Bolje si je z lokalno turistično agencijo ogledati resnično in pristno kulturo.

Ekološka zavest v zadnjih letih raste po vsem svetu, kar se odraža tudi v večjem številu okoljevarstvenih organizacij. V praksi to pomeni, da obstaja možnost, da bomo na kraju svojega počitnikovanja odkrili nasvete za bolj trajnostno potovanje, ki jih bodo izdale te organizacije. Na majhnem otoku Lastovo vsak obiskovalec Narodnega parka Lastovo zraven dobi tudi navodila, kako biti trajnostni turist. Ta navodila se dotikajo vseh tem, od tistih naravovarstvenih do priporočil o kupovanju od lokalnih kmetov in obrtnikov. Preden se odpravite od doma, se pozanimajte o zaupanju vrednih organizacijah v kraju svojega počitnikovanja. Hrvaški Jadran, kjer dopustuje veliko Evropejcev, pokriva Sunce, kjer lahko dobimo aktualne novice o trajnostnem dognanju na hrvaških otokih in obali. Letos nas opozarjajo na otok Zlarin pred Šibenikom, ki je postal otok brez plastike. Velikokrat v kraju našega počitnikovanja poteka tudi akcija pobiranja odpadkov in najmanj, kar lahko naredimo, je, da se je udeležimo.

Morski turizem je edinstven spoj morja, sonca, bogate biotske raznovrstnosti in sprostitve. Kot turisti lahko veliko pripomoremo k temu, da tako tudi ostane.