Potepanje po Maleziji

Potep pa, kot že rečeno, pričnem v prestolnici, ki se nahaja v celinski Maleziji, na Malajskem polotoku. Prestolnica Kuala Lumpur ima vsega po malem: kitajsko četrt, indijsko četrt, imenovano Mala Indija, odlične prometne povezave, lepe mošeje, veliko starejših zgradb in fantastično sodobno arhitekturo. Najprej sem se namenila ogledati dve pomembnejši stolpnici, od koder si lahko z razgledne točke bolje ogledamo veličino prestolnice. Prva stolpnica je dvojni stolp Petronas Towers, druga pa stolp Menara.

Petronas Twin Towers je eden najlepših nebotičnikov na svetu. Nebotičnika sta zgrajena po navdihu petih stebrov islama in segata 452 metrov visoko. Ponoči sta močno osvetljena, tako da sta razpoznavna daleč naokoli. Seveda je sledil večerni »fotošuting« tik ob njiju. Petronas Twin Towers povezuje most, ki je odprt za obiskovalce. V pritličju nebotičnika vsako jutro razdelijo omejeno število brezplačnih vstopnic za obisk mostu. V vrsto za brezplačne vstopnice se je najbolje postaviti že pred deveto zjutraj. Tako sem tudi jaz dobila svojo vstopnico.

Menara KL pa je televizijski stolp. Visok je 421 metrov in se v primerjavi s Petronas Twin Towers morda ne zdi nič posebnega, a ker stoji na t. i. Ananasovem hribu (Bukit Nanas), se z njegove razgledne ploščadi odpira panoramski pogled na Kuala Lumpur, s tega pobočja pa je tudi višji od Petronas Towers. Je tudi sedmi največji samostoječi stolp na svetu.

Malezija je pretežno muslimanska država in tako sem se odločila, da si ogledam eno izmed pomembnejših mošej. Obisk mošeje Masdžid Negara je bil zelo zanimiv, saj so me takoj ob prihodu oblekli v dolgo vijolično obleko, ki je segala skoraj do tal, imela pa je seveda tudi kapuco, saj moraš biti ob vstopu v mošejo po muslimanskih pravilih popolnoma pokrit. Mošeja po mojem mnenju ni grajena klasično, je velikanska in prelepa modro bela mošeja, zgrajena na bolj moderen način, brez okroglih izboklin vse naokoli.

Kuala Lumpur je po mojem mnenju zelo zanimivo mesto, z veliko arhitekturnih presežkov. Nadzemna železnica se mi je zdela super, saj sem lahko tako opazovala celotno mesto, azijska hrana je zame tako ali tako ena najboljših, prijaznost Azijcev v tem mestu pa je tista pika na i.

Po ponovnem obisku prestolnice sem se namenila južneje, in sicer v Taman Negara (kar po njihovo pomeni narodni park), kjer sta nas čakali vožnja s čolni v pragozd in hoja med visokimi krošnjami dreves. Taman Negara je eden izmed najstarejših tropskih gozdov na svetu, star naj bi bil namreč kar 130 milijonov let. Hoja med krošnjami dreves je bila malce majava in kar adrenalinska, saj so nekatera drevesa visoka tudi do 45 metrov. Kakšno uro več se hoja nato nadaljuje do prav lepe razgledne točke Bukit Teresek. Taman Negara je izredno glasen ponoči, in ko smo spali v vasi nedaleč od vstopa v ta park, smo bolj poslušali živali kot spali.

Od tam sem se po nekaj dneh odpeljala proti višavju Cameron Highlands, kjer sem občudovala čajne plantaže podjetja Boh Tea. Slednje je bilo ustanovljeno leta 1929 in je ena najbolj znanih blagovnih znamk čaja v Maleziji. Tu lahko uživate v bujnih zelenih terasah čaja in se naučite, kako čaj nabirajo in gojijo domačini. Razgled po nasadu je preprosto osupljiv z razgledne točke prodajalne čaja.

V višavah Cameron Highlands je tudi zelo veliko nasadov jagod. Obiskala sem jagodno kmetijo Raaju's Hill in se naužila njihovih sočnih jagod. Kasneje sem se podala še na ogled prečudovitih rož v botaničnem vrtu gospe Robinson.

Raflezija je največja roža na svetu, ki lahko tehta tudi do deset kilogramov. Najdemo jo globoko v gozdovih Malezije in južne Tajske ter na Sumatri in na Javi v Indoneziji. V tem delu Malezije so raflezije rdečkaste barve, najdemo pa lahko tudi rumene. Ime je roža dobila po naravoslovcu siru Stamfordu Rafflesu in doktorju Josephu Arnoldu, ki sta jo odkrila leta 1818. Njeno celo ime je tako Rafflesia arnoldii. Je rastlinski parazit. Sicer ima največji cvet na svetu, nima pa stebla niti listov. Biologi pravijo, da ne vedo, koliko različnih vrst te rože obstaja, do sedaj pa naj bi jih odkrili skupno sedemnajst.

Njen premer znaša tudi do dveh metrov. Njen cvet je zelo težko videti v živo, saj raflezija cveti le štiri do sedem dni v letu, v popku pa je lahko tudi celo leto ali celo dlje. Ko se razcveti, se naokoli vije smrad, saj je bila roža toliko časa zaprta v popek. Tudi mi smo jo iskali globoko v malezijski džungli. Z višavja Cameron smo se s skupino navdušenih popotnikov odpeljali uro stran v t. i. Modro dolino. Hodili smo kakšni dve uri z lokalnim vodičem, ki je imel s seboj tudi mačeto, saj roža raste v zaraščenem gozdu. Pa smo ju le našli. En še neodprt popek in drugo, že popolnoma odprto, prelepo lepotico. Seveda je bilo navdušenje nepopisno. In sledilo je fotografiranje ob roži.