Žan Rebolj se je odločil za drugačen način življenja. Doma v Sloveniji je za seboj pustil vse ter se odpravil na pot. 24. 5. 2015 se je odpravil od doma. Sedel je na letalo v Trstu ter se odpeljal v London. Od tam pa nadaljuje svojo avanturistično pot. Prvič pa se je Žan podal na potovanje pri svojih 19 letih, od tega je že sedem let. Sedaj, ko razmišlja o preteklosti, meni, da bi moral s potovanji začeti že prej. Žana lahko spremljate tudi na njegovem blogu: https://travel-fairytale.eu/.
Kako si si organiziral to pot, ko dejansko nisi natanko vedel, kam sploh potuješ?
Žan: »V Londonu sem opravil nek »sestanek«, nato pa odšel na postajo Victoria Station, kjer sem vprašal, če imajo kakšno ugodno avtobusno karto. Življenje, sam temu tako pravim, me je popeljalo na Škotsko za 3 funte. Ko sem prispel v center Glasgowa, sem najprej začutil, da moram hoditi. Samo hoditi. Zato sem začel in hodil vse do obale. Med potjo sem spraševal ljudi za pot a so me vsi gledali, kot da je z menoj nekaj narobe, saj je pot, ki me je čakala, bila zelo dolga, sploh ko s sabo nosiš 20 kg prtljage. A se nisem vdal dokler nisem prispel do tokratnega cilja.«
Zakaj si se sploh odločil za takšno pot?
Žan: »To sem dojel komaj na tej dolgi pešpoti, ki me je nekako streznila. Že prej sem namreč vedel, da v tem »normalnem« življenju ne morem živeti. Vsi neprestano tekajo drug mimo drugega s pametnimi telefoni in nimajo časa drug za drugega. Ves čas kupujejo vse več stvari kljub temu, da jih ne potrebujejo. Vsi poslušamo druge, kaj želijo povedati, in se obremenjujemo z mnenji ljudi, ki jih ne poznamo. Ves čas se obremenjujejo z drugimi in ne vedo, kaj življenje je. Sam sem se vprašal: Žan ali si res želiš tega? Si želiš samo okoli sveta nato pa nazaj v 'normalno' življenje? Seveda je bil moj odgovor ne.«
Ali to drži, da potuješ popolnoma brez denarja?
Žan: »Da, potujem popolnoma brez uporabe denarja. Denar imam na svoji kartici, a ga ne uporabljam, ker želim čim dlje ostati na poti brez uporabe denarja. Sicer pa nisem na plečih drugih. Poleg ostalega sem tudi WWOOFER na organskih farmah, kjer v zameno za nekaj uric dela dobim brezplačno hrano in prenočišče. Pomagam kdaj tudi na kakšnih prireditvah, kjer povem, da denarja ne sprejemam, lahko pa mi dajo hrano, včasih dobim še prenočišče. Ko stopam, so ljudje zelo prijazni, poleg prevoza mi včasih kupijo hrano in me povabijo k sebi domov, včasih se štopanje spremeni v »road trip«, saj ko sem štopal, sem na koncu do enega obmorskega mesta dobil celo turo do severa in nazaj.«
Nekaj hrane si pridobil tudi iz smeti?
Žan: »Želim namreč opozoriti tudi na to, kaj se dogaja. Ogromno zelenjave gnije na poljih, saj ne poberejo vsega. Mnogi ljudje s to zelenjavo ravnajo kot s smetmi. Skratka, pomagam, osveščam in s tem pridobim tudi kaj za pod zob. Ljudje so tako prijazni, da mi vsakič rečejo: »Če boš kaj potreboval, veš kje me najdeš, samo pridi.« Se pravi, da sem razbil mit, da se to dogaja samo na jugu.«
Kdaj pa si prišel na to idejo odpotovati »za vedno«?
Žan: »Tako, tu se je vse skupaj začelo. Odločil sem se 1. 8. 2015 za eno leto, odrekel sem se denarju. Napisal sem članek : Eno leto po UK brez porabe denarja, je to sploh mogoče? Odločil sem se postati WWOOFER, prostovoljni kuhar, avto štopar, 'vohun' na živalskih farmah, in še in še bi lahko našteval. Z eno povedjo. Odločil sem se, da eno leto ne bom uporabljal denarja, saj želim dokazati, da za svoje življenje ne potrebujemo novih pametnih telefonov, gore oblačil in drugih stvari. Odločil sem se, da se želim naučiti, kako pridelati svojo hrano (sadje in zelenjavo), kako postati samooskrben in še mnogo drugih reči. In zdaj mineva skoraj tri mesece, odkar sem nazadnje uporabljal denar.«
Žan se je odločil, da prične pisati blog tudi v angleškem jeziku preko katerega mu bodo lahko sledili mnogi. Ve, da začetki takšnega pisanja ne bodo enostavni, saj za nekoga, ki ne obvlada tujega jezika zelo dobro ni preprosto. A pravijo, a vaja dela mojstra in zato sam zase pravi, da bo vztrajal ter bo sčasoma postal uspešen tudi v tem.
Kaj je povod za tvoja potovanja, ki so nekako drugačna od ostalih?
Žan: »Povod za moja potovanja je bil, da želim videti nove kraje, okusiti novo hrano, zdaj vegansko, spoznati nove kulture ter se vključiti v vsakdan ljudi drugih kultur.«
Kakšni pa so bili tvoji začetki potovanj?
Žan: »Začetki. Hm … mislim, da nikoli ne bom pozabil svojega prvega potovanja. Sam nikoli nisem maral angleškega jezika, ne vem zakaj. Mogoče zato, ker sem bil najstnik in sem si želel biti upornik. Zato sem se lepega dne odločil in si kupil karto in se podal v London v samoorganizaciji, kjer bi bil ves čas v stiku z jezikom. A najbolj hecno je bilo, ko me je prijatelj pripeljal na letališče, nisem želel iti dalje, saj me je bilo strah letenja. Ja prav ste prebrali. Strah me je bilo nečesa, kar nisem poznal. Strah me je bilo mnenj ljudi, ki so govorili, da bo letalo strmoglavilo. A ta strah je izginil ko sem se usedel na letalo, saj sem letenje od prvega dne vzljubil, ker sem se počutil kot ptica na širnem nebu. Vedel sem, da lahko odletim kamorkoli bom želel.«
Žan se je na vsa potovanja podal v privatni organizaciji, saj si potovanj s turističnimi organizacijami ni mogel privoščiti, pa tudi nikoli ni imel želje, saj mu je izziv potovati tako, kot si splanira sam. Meni, da če si potovanja organiziraš sam, lahko uživaš v tem, kar imaš rad in se tako preleviš v pravega popotnika.
Kako dolga so bila običajno tvoja potovanja?
Žan: »Sam sem vedno potoval nekje za tri do štiri tedne, saj so mi vsi govorili, da naj izberem normalno življenje. Naj si najdem stanovanje in živim normalno. Zato sem dolgo časa 'v sebi' jokal. Ko pa sem prenehal poslušati druge ljudi, sem se odpovedal čisto vsemu. Ko rečem vsemu, mislim to dobesedno in se nato podal v svet. Trenutno sem na potovanju že 5 mesecev in 4 dni in to ni še niti začetek.«
Pred odhodom na novo pot življenja je Žan pridobil nekaj sponzorjev. Tako je lažje odpotoval. Sicer pa potuje brez denarja. Na Škotskem mu je potovanje olajšala škotska opera, dogovarja se pa že tudi nekaj z nizozemskim podjetjem, za kar še ni nič dorečeno. Že sedaj pa ga v Sloveniji vabijo, da pripravi nekaj predavanj, ko se vrne, od česar bo seveda tudi zaslužil nekaj denarja.
Koliko držav si prepotoval do sedaj?
Žan: »15, a v njih sem bil vedno samo turist. Velikokrat sem se vračal v določeno državo, saj mi je nekako vsaka prirasla k srcu. Priznati pa moram da ta »turistična« potovanja niso bila zame. Očitno je življenje vedelo, da moram odkriti nekaj več in temu sem zelo hvaležen.«
Ali ti je bilo do sedaj kakšno potovanje še posebej všeč?
Žan: »Posebej všeč mi je bilo potovanje v Hamburg, kje sem obiskal ribjo tržnico. Četudi rib nisem jedel, sem jo obiskal zaradi nizkih cen sadja in zelenjave in ker sem lahko istočasno poplesaval in spoznal prijatelja, s katerim imava še danes stike.«
Žan se na potovanja vedno odpravlja sam in ob tem pravi, da mu nikoli ni dolgčas, saj vedno spozna mnogo ljudi, druge popotnike. Z ljudmi na potovanjih ima na splošno zelo dobre izkušnje. Zares slabih izkušenj, razen enega ropa, do sedaj še ni imel.
Običajno ima vsak popotnik kakšno destinacijo, kamor si še posebej želi. Imaš tudi ti kakšno?
Žan: »Moja zelja ni točno določena destinacija. Menim, da vse kar imamo in za kar moramo uživati, je samo ta trenutek TUKAJ in ZDAJ. In ta trenutek šteje. Če razmišljam o preteklosti ali prihodnosti nikoli nisem zares tukaj in zdaj. Npr. če trenutno potujem in istočasno razmišljam o naslednji destinaciji, zamudim vse tisto, kar se dogaja tukaj in zdaj. Je pa moja želja enkrat potovati s čezoceansko ladjo.«
Prav poseben popotnik, Žan, ki je o tega zadnjega potovanja vedno potoval z javnim prevozom, se je tokrat odločil za malo drugačen način, tudi peš prepotovati del sveta. »To potovanje je moje življenje postavilo na glavo, a to v dobrem smislu …« so bile njegove zaključne besede.
.JPG)
.JPG)
.jpg)
.JPG)
.JPG)
.JPG)
