Po slabih 400 km, kolikor je od Ljubljane do Dunaja (če se vozimo po avtocesti), smo sredi julija, po silovitem in obilnem dežju, ki je večino voznikov prisilil, da so morali začasno ustaviti vozilo, končno prispeli v prestolnico nekoč najmočnejše države Evrope (za časa vladavine Karla 5., v 15. st.). Zaradi tripasovne ceste in dobro urejenega javnega prometa, ki ima tudi podzemno železnico in tramvaje, promet poteka zelo tekoče, tako da nisem vedel, da smo že v samem centru mesta. Tedaj sem se lahko prepričal v nezanesljivost Nomadove navigacije, ki je v mestu povsem neuporabna.
Dunaj je glavno mesto Avstrije in tudi ena izmed devetih avstrijskih dežel. Dunaj je torej glavno mesto dežele Dunaj in države Avstrije. Prestolnica ima 2,3 milijona prebivalcev in je politični, ekonomski in kulturni center Avstrije. Prvotno, 500 let pr. n. št., je bilo mesto keltska naselbina, 15 let pr. n. št. je postalo rimsko obmejno mesto, namenjeno zaščiti rimskega cesarstvo pred germanskimi plemeni. V 13. st. n. š. ga je ogrožalo ogromno mongolsko cesarstvo, a Mongoli so po smrti svojega voditelja odšli in se niso več vračali. V srednjem veku je postal dom babenberške dinastije, v letu 1440 pa so zavladali Habsburžani. Takrat je postal prestolnica Svetega rimskega cesarstva. V 16. in 17. st. je bila turška vojska pred Dunajem dvakrat ustavljena. Leta 1804 je postalo mesto prestolnica avstrijskega cesarstva, 1867 pa avstro-ogrskega cesarstva, 1918, po prvi svetovni vojni, pa še prve avstrijske republike. Po priključitvi nemškemu tretjem rajhu je izgubilo status glavnega mesta. Po padcu Berlina 1945 je Dunaj spet postal prestolnica Republike Avstrije.
V hostlu ali v turistični agenciji obvezno vzemite zemljevide mesta, ki imajo posebej označene in narisane stavbe, ki so za fotografsko oko še posebno zanimive. Zelo priporočam, da imate na fotoaparatu dober objektiv, z vsaj 5-kratnim optičnim zoomom, sicer stavb ne boste mogli slikati v celoti. Če se vam ne ljubi iti povsod peš, a si vseeno želite ogledati čim več znamenitosti, lahko v bližini mestne hiše od občine za nekaj evrov najamete mestno kolo. Če je v vas vsaj malo občutka za estetiko, potem bo največ pozornosti pri vas pritegnila arhitektura, ki je na Dunaju res zelo lepa in je večinoma iz 18. stoletja, v biedermeierskem slogu. To je umetniški – literarni, glasbeni, vizualni in pohištveni slog, v katerem so se izražali umetniki med letoma 1815 (Dunajski kongres) in 1848 (leto evropskih revolucij), in se istoveti z angleškim »regency« ameriškim federalnim in francoskim cesarskim slogom. Opazili boste, da so si vsi ti slogi zelo podobni. Lahko bi celo rekli, da gre za en slog, ki ima v različnih državah pač različna imena. Seveda pa so umetniki različni, kar se na koncu izraža kot pestrost. Za veliko arhitekturnih dosežkov je zaslužen arhitekt Otto Wagner, ki je deloval predvsem proti koncu 19. stoletja. Center mesta in lepoto predstavlja stari del mesta južno od Donave, s petimi mestnimi parki, med katerimi je Stadtpark največji in pokriva 65.000 m2. Ko so ga leta 1862 odprli, je bil prvi javni park na Dunaju. Uporablja se tudi za plese, koncerte, kongrese, v njem je tudi restavracija. Vsebuje pozlačen bronasti kip Johanna Straussa II., ki je imel tu nekoč koncert. Strauss II. je bil skladatelj plesne in operne glasbe, napisal je kar 500 valčkov, polk in skladb druge plesne glasbe ter tudi oper in baletov. Za časa svojega življenja je bil znan kot kralj valčkov in je bil v veliki meri odgovoren za popularnost valčka na Dunaju v 19. stoletju, tako da ni čudno, da je njegov kip eden najbolj znanih in fotografiranih. Pravzaprav se Stadtpark lahko pohvali z največjim številom monumentov in kipov na vsem Dunaju, z veliko pestrostjo rož in dreves, med katerimi so tudi vrste ginkgo, medeni rogač, piramidna vrba in kavkaški vetrni lešnik. Če bi se radi zabavali, pojdite v park Prater, ki ima velik »lunapark« z velikim kolesom, z vrha katerega boste lahko videli celotno mesto. Če bolje pogledamo na prej omenjeni zemljevid, lahko opazimo, da so najrazkošnejše in največje stavbe pravzaprav postavljene okoli Heldenplatza, ki je pred kraljevsko oz. cesarsko palačo. Tam stojita dva kolosalna kipa konjenikov, veliko kočijažev in kočij s konji, ki čakajo, da vas popeljejo po mestu, tako kot so se ljudje peljali v časih, ko ni bilo avtomobilov. Sicer pa vladarska palača, zgrajena v polkrožni obliki, ni več namenjena upravljanju države, temveč je preurejena v Narodni muzej (v njem si lahko ogledate cesarsko krono, žezlo, nakit, prostore ...). Parlament so Avstrijci zgradili kasneje, v koncu 19. stoletja, napravili so ga v grškem klasičnem slogu, pred njim stoji celo pozlačen kip grške boginje Atene Zaščitnice, prav takšen, kakršen stoji v Atenah. Morda kip in grški slog stavbe simbolizirata demokracijo, saj le-ta izvira iz Aten. Zelo razkošna je celo mestna hiša, za katero sem zaradi njene oblike in zvonika sprva mislil, da je katedrala. Najbolj znane cerkve so tri, in sicer: Votiv, cerkev sv. Štefana in Karlova cerkev, katere osrednji objekt zavzema čaščenje piramide, kar nedvoumno nakazuje na prostozidarstvo. Vse te stavbe pa so videti zelo lepe tudi, ko se stemni, saj so vse osvetljene od zunaj, tako da so zvečer prava paša za oči. Zelo veliki in razkošni so tudi vodnjaki, kipi in kupole na stavbah pa so ponekod pozlačeni. V parkih boste zagledali kipe vsem nam dobro znanih slavnih oseb, kot so npr. Mozart, Beethoven, Goethe, Strauss in še mnogi drugi.
Opernih hiš je več: Dunajski teater, Mestna opera in Narodna opera, koncerti klasične glasbe pa se odvijajo v Dunajskem glasbenem društvu in v Dunajski koncertni hiši, tudi muzejev je več: Hofburg (nekdanja cesarska palača), muzej Sisi (posvečen avstrijski cesarici Elisabeth Amalie Eugenie in namenjen ogledu cesarskih bivalnih prostorov), Narodnozgodovinski muzej, Naravnozgodovinski muzej, veliko muzejev pa se nahaja v četrti muzejev, kjer se nahajajo Muzej moderne umetnosti, Leopoldov muzej in Liechtensteinska palača (vsebuje eno največjih privatnih umetniških zbirk baroka). Obiščete lahko tudi grad Belvedere (erotične slike Gustava Klimta, dela Egona Schiela in Franza Xaverja Messerschmidta ter slikarjev zgodnjega 20. stoletja), Vojaški muzej, Tehnični muzej ter Dunajski muzej ur. Skratka, zabave in kulture prav gotovo ne manjka. A kaj bi govoril – ko ga boste videli, boste občutili in doživeli pregovor – slika pove več kot tisoč besed. V primeru, da ste velik ljubitelj avtomobilov, boste morda malo razočarani, saj v štirih dneh, ki sem jih prebil na Dunaju, nisem zagledal skoraj nobenega super avta. To ni Pariz, Dubaj ali Monako, tako da skoraj zagotovo ne boste zagledali bugattija, paganija zonde, bentleyja, mclarna ali lamborghinija.
Čeprav je v mestu velika tržnica, sta npr. sadje in zelenjava tam predraga in je veliko bolj ugodno, če živila kupujete v marketih, kot so npr. Billa. Veliko je kioskov s t. i. hitro prehrano, na tržnici pa je tudi nekaj špagetarij, predvsem kitajskih. Restavracij je ogromno, skoraj vsaka država na svetu ima svojo. Brazilske ni, vegetarijanskih in veganskih pa je kar precej, a jih je najlažje poiskati preko interneta. Spominki niso dragi, celo ugodni so.
Dunaj je vsekakor mesto, vredno ogleda. Ima veliko univerz in šol, tako da če imate veliko željo ostati tam, se tam šolati ali najti službo, vam nikoli ne bo dolgčas. Meni celotno mesto deluje kot nalašč za sprehode, ker je tako zelo lepo. Tudi zabave ne manjka, še posebno všeč mi je bil lunapark. Kot je za Dunaj tipično, ima vedno kak koncert, na odprtem ali v dvorani, gledališko predstavo, tudi otroško gledališče, opere, muzeje. Pojdite si ga ogledat, ni daleč, zagotovo vam ne bo žal.