Gardens by the Bay

Osnovno vodilo načrtovalcev parka je bilo, da so zelene površine last vseh državljanov. Sproščanje na urejenih poteh pa njihova pravica. Park tako danes predstavlja del nacionalne strategije za združevanje naravnih in urbanih območij. Postaviti jim je uspelo vzorčni model za trajnostni razvoj in ohranjanje narave v urbanih središčih ob hkratnem zagotavljanju prvovrstnih možnosti za izobraževanje, zabavo in rekreacijo na prostem.

V senci umetnih dreves

Park sem našel v bližini ene najznamenitejših modernih stavb Singapurja, hotela Marina Bay Sands, katerega zgornji del spominja na velikansko ladjo, nasedlo na treh stebrih. Ena izmed poti do parka vodi skozi podzemne galerije hotela in nato čez most, ki premaguje eno izmed glavnih prometnic. Z mostu, namenjenega pešcem, se ponuja najlepši razgled na najprepoznavnejši del parka z velikanskimi drevesi. To so umetna drevesa, imenovana Supertrees (Superdrevesa), ki naj bi predstavljala vzorčni primer spoja narave in sodobne tehnologije. Do 50 metrov visoke betonske stebre obdaja ogrodje iz nerjavečega jekla. Z njegovo pomočjo so umetna drevesa spremenjena v navpične vrtove, polne atraktivnih tropskih rastlin. Te zakrivajo umetno notranjost, v kateri se skrivajo številne tehnične naprave, potrebne za nemoteno obratovanje parka. Gradnja je bila od vsega začetka v največji meri okolju prijazna in trajnostno naravnana. Tako umetna drevesa imitirajo naravne funkcije rastlin: sončne celice, nameščene v razvejanih krošnjah, uporabljajo za pridobivanje električne energije, z zbrano deževnico pa zalivajo rastline in napajajo vodnjake. Poleg tega v stebrih hladijo vodo, ki jo uporabljajo v hladilnih sistemih, na konstrukcijo pritrjene rastline pa čistijo ozračje in proizvajajo kisik. S svojo konstrukcijo umetna drevesa tudi absorbirajo vlago in hladijo okolico. Vseh dreves je 18, dve pa sta tik pod krošnjo povezani z mostom, ki spominja na visečo brv. Na most se je mogoče za plačilo povzpeti z dvigalom. Drevesa ob prvem mraku oživijo s tisočerimi lučkami in takrat je park videti kot dežela na tujem planetu. K temu občutku pripomore še glasbeno-svetlobna predstava Garden Rhapsody, ki vsak večer pritegne številne obiskovalce.

Rekordna rastlinjaka

Zasaditev parka predstavlja več kot milijon rastlin, med katerimi najatraktivnejše uspevajo v dveh rastlinjakih. Večji rastlinjak Flower Dome (1,2 ha) so leta 2015 vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov kot največjega brez podpornih stebrov na svetu. Visok je 38 metrov, v njem pa prevladuje sredozemsko podnebje s temperaturo med 23 in 25 °C in 60- do 80-odstotno vlažnostjo. V rastlinjaku je urejenih sedem tematskih vrtov. Tako se lahko obiskovalci sprehodijo mimo različnih cvetličnih gredic in skozi oljčni nasad z okoli sto let starimi oljkami, ki tudi rodijo! To jim je uspelo s spreminjanjem temperature med letom, saj so na ta način imitirali zimski čas. Potem je tu drevored palm, evkaliptusov in bambusov gozd ter skupina mogočnih dreves baobab ali kruhovcev, med katerimi največje tehta kar 32 ton. Osrednji del rastlinjaka spreminjajo za potrebe različnih cvetličnih razstav.

Bližnji rastlinjak Cloud Forest (Deževni gozd) je visok 42 metrov, a je manjši po površini. V njem je podobna temperatura, a večja vlažnost, ki dosega 90 odstotkov. Pod prosojno kupolo se razprostira višje ležeči tropski gozd, ki simulira razmere na 1000 do 3000 m n. m. Podobne razmere najdemo na bližnjem otoku Borneo ali v Južni Ameriki. Osrednji del predstavlja umetna gora, s katere pada 35 metrov visok slap, njene stene pa so polne priraslih rastlin. Pozornost vzbujajo bromelije, vzpenjavke, drevesne praproti, palme, orhideje, lisičjakovci, flamingovci ... Do vrha slapa se je mogoče povzpeti z dvigalom, sestop pa je možen tudi po atraktivni razgledni spiralni poti.

Upravljavci rastlinjakov sodelujejo s številnimi botaničnimi vrtovi in univerzami po svetu. Domači raziskovalci vzgajajo nove hibride dalij in drugih cvetic. Obenem proučujejo, kako vplivajo umetni pogoji na rastline, njihovo rast in razvoj.

Rastlinjaka in Superdrevesa povezujejo tematsko oblikovalni vrtovi. V nekaterih je predstavljena kolonialna preteklost Singapurja, ki so jo zaznamovale različne etnične skupnosti. Med sprehodom pod drevesi muškatovca tako izvem, da so tovrstna drevesa zaradi dragocenih oreščkov še pred stoletjem rasla na mestu, kjer je danes urejena najatraktivnejša nakupovalna ulica Orchard.

Park se ponaša tudi s prvo cvetlično uro v Singapurju.