Obožujem potovanja. Že misel, da čez nekaj tednom odhajam v novo deželo, novim dogodivščinam naproti, mi povzroča metuljčke v trebuhu in buri fantazijo. Brskanje po knjigah, iskanje podatkov o odpiralnih časih in vstopninah, načrtovanje programa, rezerviranje hostla, delanje »must see« seznama in preverjanje, kdaj bo sonce zašlo, da bodo nastale najlepše slike ob sončnem zahodu, je zame nekaj najboljšega.
Žal pa je s tem povezano tudi pakiranje, ki ne sodi ravno med mojih pet najljubših opravil. Basanje oblačil v kovček in tuhtanje, kaj še potrebujem, česa imam preveč in česa ne smem pozabiti, ni ravno nekaj, po čem hrepenim vsako jutri. A sem se po že neštetokrat spakiranem kovčku, mnogokrat pozabljeni zobni ščetki, po sušenju premočenih (in edinih) čevljev s sušilcem za lase in večurnem iskanju lekarne v popolnoma novem in neznanem mestu, naučila, kaj mora vedno z menoj na potovanje!
Osebni dokumenti in gotovina
Samoumevna stvar, kajne? Ampak navadno se rado zgodi, da pozabimo na najbolj samoumevne stvari. Zaradi evropske unije nas niti na meji s sosednjimi Italijo, Madžarsko in Avstrijo ne ustavljajo (več) in ne preverjajo osebnih dokumentov. Tako se zgodi, da se šele ob prihodu na letališče na Dunaju, Budimpešti ali Benetkah zavedaš, da je tvoja osebna izkaznica oz. potni list ostal doma, skrbno pripravljen na nočni omarici.
Priporočam, da imaš osebni dokument, skupaj z vsemi pomembnimi karticami, npr. evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, dijaško oziroma študentsko izkaznico (marsikje lahko kot dijak oziroma študent uveljavljaš popuste), HI kartico, s katero boš deležen številnih popustov in ugodnosti po svetu … in nekaj gotovine spravljeno v nepremočljivi vrečki na varnem. Teh stvari nikoli ne pakiraj v sprednje žepe nahrbtnika, s katerim raziskuješ mesto, ker so ti deli nahrbtnika in torbic preveč mamljiva in dostopna mesta. Najbolje, da imaš vse to spravljeno v manjši torbici, obešeni okrog vratu in skrito pod puloverjem oziroma jakno.
Gotovine nikoli ne imej spravljene skupaj. Razdeli jo na dva dela in spravi ločeno. Polovico gotovine daj v denarnico, polovico pa imej ob osebnem dokumentu okoli vratu. Tako imaš v primeru (nočem klicati hudiča, ampak ziher je ziher) ropa ali izgube torbice/nahrbtnika, osebne dokumente in nekaj gotovine na varnem.
Drobižnica s kovanci
Mogoče se sliši smešno ali nenavadno, ampak drobižnica s kovanci pride še kako prav. Na številnih bencinskih servisih ti koriščenje stranišča zaračunavajo – bodisi je potrebno plačati npr. 50 centov, da te kovinsko rešeto spusti naprej (plačanih 50 centov lahko kasneje koristiš v trgovini na črpalki) bodisi pred straniščem stoji nekdo in pobira prispevke. Tudi javna stranišča v mestih so večinoma plačljiva. Neprijetno je iskati denarnico po celem nahrbtniku in kazati vse dragocenosti, ki so v njem. Prav tako ni ravno dobro, da razkazuješ mimoidočim zneske gotovine, ki jih imaš za naslednjih teden, dva, medtem ko iščeš kovance. In prav rado se zgodi, da ko nujno potrebuješ drobiž, je žepek s kovanci prazen. Zatorej je drobižnica, polna kovancev, vedno z menoj.
Mini lekarna
Vsak sam najbolj pozna svoje telo in ve za morebitne bolezni, alergije, nevšečnosti na potovanjih in se temu primerno opremi z zdravili. Ne stane pa te veliko, niti ti ne vzame veliko prostora, da si pred odhodom pripraviš poleg rednih zdravil še mini potovalni paket prve pomoči. Paket obližev, kakšen povoj in tablete proti slabosti še nikoli niso bili odveč. Če si recimo tako kot jaz, pogosto na udaru s prehladi in bolečim grlom, bo več kot dobrodošel neo-angin. Tablica dalerona ali lekadola še nikoli ni škodila, je pa bila še kako dobrodošla, ko je nastopil glavobol ali slabost. Če te rada peče zgaga, ne pozabi na rupurut. Ni hujšega kot priti v novo, neznano mesto z nepopisno bolečino in prvo iskati lekarno.
Zobna ščetka, mini brisačka
Spakirano daleč stran od preostale kozmetika in kovčka, ki se na isto destinacijo pelje v prtljažniku avtomobila ali avtobusa, ob mojih nogah na vlaku ali »nimam pojma, v katerem delu« letala. Ja, zobno ščetko, mini zobno pasto in malo brisačko je super imeti spravljeno nekje blizu. Da si lahko (obseden s ščetkanjem zob kot jaz) ob prvi priložnosti umiješ zobe, da si lahko po zaužitem obroku sčistiš zobni aparat ali da se znebiš zadaha po večurnem spanju. Da si lahko obrišeš mokre roke nekam, kar niso hlače, ki jih imaš oblečene, in da si lahko po spanju osvežiš obraz, je dobro imeti s seboj brisačko. Pa še bolj higienično je, saj so na toaletnih prostorih vse pogostejši sušilci rok ali koluti brisač, v katero so si roke brisali številni pred in za teboj.
Dežnik in pelerina
Še tako sončna vremenska napoved se lahko kaj kmalu spremeni v nevihto, zatorej je dobro imeti vedno pri roki zložljiv dežnik ali pelerino. Nič od neštetega ne zavzame veliko prostora, niti ni pretirano težko, si pa nadvse hvaležen samemu sebi in vsem nadnaravnim silam, ko začne deževati, ti pa imaš vsaj malo »strehice« nad seboj.
Jedilni pribor
Ko je prijateljica ob pakiranju zavijala vilico, nož in žlico v kuhinji servieto, sem se ji pošteno smejala, češ kaj ti bo to. Dva dni kasneje se je to izkazalo za eno najbolj pametnih potez. Se zgodi, da bi na poti pojedel pravkar kupljeno že pripravljeno solato, pa nimaš vilice. Namazal bi si kruh, pa ni noža. Če si na poti večkrat lačen in če v tebi (še) ni dovolj avanturista, da bi vse jedel z rokami, je nasvet z jedilnim priborom na mestu. Če potujete z letalom, pa vseeno pazite, da ne bi kovinskega pribora imeli v nahrbtniku, saj nože in vilice na kontrolnih točkah zaplenijo.
Rezervni čevlji in copati
Več stvari se še domislim, kaj vse mora v kovček, vse manj prostora je v njem. In navadno se rešitev za več prostora skriva v tem, da pustim ene čevlje doma. Narobe! Napačna poteza! Po nenapovedani nevihti sredi Ohrida in afnanju na fontani v Krakovem, ki se je končalo s pristankom v fontani, sem se naučila, da vedno (ampak res vedno) morajo biti v kovčku rezervni čevlji. Naj ti ne bo škoda prostora, ki ga zavzamejo v kovčku, saj je drugi par čevljev nujen.
Od celodnevnega raziskovanja mesta, povzpenjanja na grad in včasih še večurnem žuranju so ti stopala najbolj hvaležna, ko sezuješ čevlje in obuješ mehke nogavice ali copate. Imej rad stopala in jih v hostlu ne muči s čevlji, obuj copate ali debelejše termo nogavice (če jih nimaš, ti jih posodim v skoraj kateri koli barvi si zaželiš).
Šivanka in sukanec
Zakaj bi kdo jemal s seboj na potovanja šivanko in sukanec? Ena nepravilna poteza, ena nitka in tvoj najljubši in najbolj topel in edini pulover na potovanju se začne parati. Takrat sta šivanka in sukanec nujno potrebna. Še bolj potrebna pa sta, ko te na letališču pričaka kovček, strgan po celi stranici. Vsak, ki je kadarkoli gledal, kako mečejo kovčke na letalo, ve, da se z njimi ravno vse prej kot lepo, zatorej verjamem, da nisem ne prva in ne zadnja, ki je to že doživela. In takrat bi mi šivanka še kako prav prišla.
