Raznolika Indonezija – 2. del

1. Lombok

A kaj dolgo naju niti bela peščena plaža in turkizna voda več ne zadržita. Z lokalnim trajektom sva se preselila na Lombok. Glavni turstični mesti sta Senggigi na zahodu in Kuta na jugu. Odločila sva se za slednjo, ker ima bojda lepše plaže (pozneje se je izkazalo, da je res) in več možnosti za deskanje. Uživala sva v krasnih sončnih zahodih, valovi so bili ravno dovolj veliki za najino deskarsko znanje in hrana je bila odlična. A želela sva osvojiti naslednji vulkan. Na severu Lomboka je Rinjani, 3.726 metrov visok vulkan, a je trenutno dostop do njegovega vrha onemogočen. Tako sva planinske načrte znova preložila na naslednjič, a na sever otoka sva se vseeno podala. In kako vesela sva bila, da sva se tako odločila. Nastanila sva se v vasi Senaru, ki je obdana s krasnimi riževimi polji. Obiskala pa sva tudi dva slapova, ki sta eden lepši od drugega.

2. Flores

Na Flores sva v prvi vrsti prišla zaradi narodnega parka Komodo – priznava, slišala sva, da ga nameravajo zapreti, zato sva pograbila šila in kopita in se odpravila sem. Komodo je znan po komodoških varanih – ogromnih kuščarjih, ki živijo le na teh otokih. Obiskala sva tako Komodo kot sosednjo Rinco (na obeh otokih živijo varani), a morava priznati, da nama je bila Rinca bolj všeč. Nepozaben je bil sončni vzhod na otoku Padar, pika na i pa vsekakor potapljanje v tem narodnem parku. Tako velikih mant kot tukaj še nisva videla. Prav tako toliko raznovrstnih morskih psov in skatov. A pozor, tokovi so izjemno močni in potapljanje tukaj ni priporočljivo, če še nimate vsaj nekaj potapljaške kilometrine.

Da pa nisva ostala samo na zahodnem delu otoka, sva kupila letalske karte in pristala v središču Floresa v mestu Bajawa. Tam naju je pobral voznik, s katerim smo naslednje dni raziskovali osrednji Flores. Najprej naju je zapeljal v tradicionalno vas Bena, kjer sva prvič videla floreško tradicionalno arhitekturo. Ustavili smo se tudi pri njegovi družini, kjer sva lahko videla, kako živijo domačini, nato pa smo se že peljali proti severu. Naslednje jutro sva sedla v čoln, ki naju je cel dan prevažal po sanjskih in praznih plažah narodnega parka »17 Islands« – tako se imenuje ta skupina otokov. Kar nisva mogla verjeti lastnim očem, da takšen nedotaknjen raj na zemlji še obstaja. Zvečer smo nadaljevali proti vzhodu, se nastanili ob obali in se zjutraj zbudli na t. i. »blue stone beach« oz. plaži z modrimi kamni. Znova nisva mogla verjet očem (ja, že drugič v zadnjih 24 urah), da tak kraj obstaja – kamni so res bili plavi, drugi so bili vijolični. A kaj dolgo se nismo imeli časa zadrževati, saj nas je čakal še zadnji vulkan na tem potovanju. Ko smo prispeli do parkirišča, sva z Juretom potrebovala še kakšnih 30 min do prve razgledne točke na krater vulkana Kelimutu. Če na Kelimutu pogledamo s ptičje perspektive, ima tri kraterje in vsi so napolnjeni z vodo, le da je voda v vsakem drugačne barve. Znova sva se čudila odprtih ust. Še dobrih 15 minut in že sva bila na drugem razglednem mestu, ki je razkrilo novo perspektivo na vulkan. Po poti z vulkana smo se ustavili na kar nekaj riževih terasah, ki se jih kar nisva mogla nagledati. Raziskovanje Floresa sva zaključila v mestu Ende (kakšno naključje), od koder sva poletela na …

3. Bali

Kot že rečeno, sva Bali obiskala že pred tremi leti, a sva v 21 dneh imela 18 dni dežja in štiri dni sem čakala na izgubljeno prtljago. Torej nič kaj prijetnih spominov nimam na tisti čas. Tokrat pa je bilo popolnoma drugače. Čeprav sva jedla v istih restavracijah, poiskala isti spa in šla pozdravit lastnike hiške, v kateri sva takrat stanovala, je bilo tokrat vse drugače – sijalo je sonce. S skuterjem sva se vozila med riževimi terasami, odlično sva jedla in, pazi, sedela sva lahko zunaj na terasi in se nastavljala sončku. Celo sončne zahode sva videla. Instagramerske lokacije naju niso niti malo zanimale. Tudi plaže ne najbolj, čeprav sva prvič res preživela nekaj časa v Seminyaku. Vsekakor pa se splača pogledati krasne templje, kot so Uluwatu, Tanah Lot, Ulun Danu Temple, Bedugul Lake Beratan, Tirta Empul Temple in/ali Taman Ayun Temple.

V Indonezijo se bova še vrnila, prav tako se želiva še vrniti na Lombok in Bali. Uživava v tamkajšnji hrani, tam je tudi nešteto sanjskih plaž in še več riževih polj, kar pa je najpomembnejše: ljudje so izredno prijazni in ustrežljivi. Indonezija je krasna in razmeroma lahka država za potovanje, le pazite na deževno dobo, naju je prvič konkretno pralo.

Točne lokacije, cene in priročne nasvete pa najdete na najinem blogu www.slovenianstravel.com, na najinem YouTube kanalu si lahko ogledate vloge iz Indonezije, vabljeni pa tudi k spremljanju najinega Instagrama in Pinteresta.