Potovanje, dolgo tisoč milj, se začne z enim korakom – 2. del

Čas odhoda na potovanje se približuje

Datum odhoda se nezadržno približuje. Prtljago smo spakirali, že prej pa smo naredili načrt, kako najugodneje pridemo do odhodnega letališča. Če ne letimo z letališča, ki je blizu našega kraja bivanja, ne smemo zanemariti niti stroška transferja do letališča. Če imamo možnost, je najenostavneje, da prosimo sorodnike ali prijatelje, da nas zapeljejo, lahko pa se podamo na pot z lastnim avtomobilom, vendar moramo na nekaterih letališčih računati na drago parkirnino. Ena izmed možnosti je vsekakor javni prevoz, ki nam običajno vzame največ časa, lahko pa se poslužimo skupinskih prevozov. Zadnja možnost je večinoma cenovno ugodna, a je pogosto povezana z izgubo časa, saj kombi redko pelje neposredno na letališče, ker ima na poti še kar nekaj postankov. Tudi ob povratku nas kombi ponavadi ne čaka, ampak ga moramo počakati mi; lahko tudi do dve uri. In ko že komaj čakamo, da ležemo v domačo posteljo, sedimo v kombiju, medtem ko voznik razvaža vse potnike. Tako da se je v tem primeru treba odločiti med udobjem lastnega in ceno javnega ali skupinskega prevoza. Odvisno, kaj je za posameznika pomembneje ter tudi koliko časa ima na voljo.

In smo na letališču

Prispeli smo na letališče. V »starih« časih bi se najprej podali do okenca za prijavo, danes pa je v večini primerov mogoča spletna prijava na let. Ta je brezplačna, medtem ko je treba prijavo na let na okencu za nizkocenovnike doplačati. Spletna prijava je praktična zlasti v primerih, kadar potujemo samo z osebno prtljago, saj vstopni kupon enostavno natisnemo ali shranimo na telefon in se na ta način izognemo čakanju. Če potujemo s prtljago, ki jo moramo oddati, je obisk okenca za prijavo neizogiben. Včasih je treba v vrsti stati kar nekaj časa, odvisno od velikosti in zasedenosti letala. Prednost spletne prijave je tudi, da si pri nekaterih letalskih družbah lahko sami izberemo želeni sedež (jaz se najraje odločim za sedež ob oknu), medtem ko nekateri nizkocenovni letalski prevozniki brez doplačila izbire sedeža ne dovolijo in potniku sedež naključno določijo. Sploh sedaj v času pandemije covida-19 to ni bil problem, saj nobeno letalo, s katerim sem letel, ni bilo polno, tako da sem se po zaključenem vkrcanju vseeno lahko premestil na drugi sedež.

Čakamo na odhod letala

V trenutnih razmerah so letališča precej prazna, tako da tudi pri varnostni kontroli ni pretirane gneče in se pregled opravi v nekaj minutah. Včasih pa ni bilo tako, sploh na velikih letališčih, kjer so nas pogosto pričakale dolge vrste. Na dunajskem letališču nam ob predložitvi plačilne kartice Diners dovolijo dostop do posebne vrste, kjer je čakanje krajše, saj je vrsta namenjena potnikom poslovnega in prvega razreda, ki jih je v primerjavi s potniki ekonomskega razreda manj, zaradi česar je tudi gneča manjša. Ko uspešno prestanemo varnostno kontrolo, nas večinoma čaka še kakšna ura ali več čakanja v odhodnem terminalu. Na izbiro imamo številne trgovine in restavracije, kjer pa so cene kar navite. Lahko se enostavno usedemo, brskamo po telefonu, kaj beremo ali pa opazujemo druge potnike. Meni je recimo na letališču v Dubaju vedno fascinantno opazovati ljudi z različnih delov sveta. Že po izgledu takoj opazim Azijce in Afričane, prepoznam muslimanske romarje, ženske v pisanih oblekah iz Afrike, pa še bi lahko našteval.

Večina letališč ima tudi letališke salone, kjer lahko počakamo na let v bolj mirnem okolju ob hrani in pijači. Seveda je za to udobje treba plačati, in sicer okoli 30 €, nekatere plačilne kartice pa ob izpolnjevanju vnaprej določenih pogojev imetnikom omogočajo prost vstop. Imetniki kartice Diners imamo brezplačen vstop v letališke salone, če v določenem časovnem obdobju, in sicer v šestih mesecih, opravimo nakupe v znesku 2.000 €. To možnost vsekakor priporočam in se je tudi sam poslužujem. Kljub udobju letališkega salona moramo vseeno biti pozorni, da ne zamudimo vkrcanja na letalo, ki se začne približno uro in trideset minut pred predvidenim poletom letala. Sploh na velikih letališčih so razdalje precejšnje, včasih pa se moramo med različnimi terminali zapeljati z avtobusi ali posebnimi vlaki. Vse to moramo vzeti v obzir, da pravočasno prispemo do vrat (angl. gate), kjer pokažemo vstopni kupon in osebni dokument ter se sprehodimo po mostu neposredno do letala ali pa nas avtobus zapelje do lokacije, kjer je letalo parkirano. Vstopimo na letalo, poiščemo svoj sedež, se udobno namestimo in čakamo na vzlet.

Končno na letalu

Evropski leti so kar kratki, večinoma trajajo poleti do dve uri, tako da čas v zraku hitro mine. S sabo lahko vzamemo kakšno knjigo (ne predebele in pretežke, ki jo je v breme prenašati) ali pa turistični vodnik, v katerem lahko prebiramo informacije o destinaciji, kamor smo namenjeni. Na daljših letih lahko tudi spimo, sploh če gre za nočni let. Najraje vidim, da letalo ni polno in lahko ležem čez tri sedeže, vendar se to redko zgodi. Se pa! Nenazadnje je boljše slabo ležati, kot pa spati v sedečem položaju. Na večjih letalih ima vsak sedež tudi svojo mini televizijo, kjer lahko gledamo filme, poslušamo glasbo ali igramo igrice. Nekaj časa pa nam na daljših letih vzame tudi hrana, saj so na takšnih letih obroki vključeni v ceno letalske vozovnice. Spomnim se še časov, ko je tudi na evropskih letih bila postrežba s toplim obrokom, danes pa si lahko vesel, če dobiš kak manjši sendvič in kakšno pijačo. Čas tako mineva ob opazovanju stevardes, kako strežejo hrano, in čakanju na trenutek, ko pladenj položijo tudi na mizico pred nami. Vseeno pa je več kot deset ur na letalu kar dolga doba, tako da je preživljanje časa na takšnih letih kombinacija kar vseh dejavnosti, ki sem jih naštel zgoraj. Tako sem si tudi jaz krajšal čas na svojih dolgih poletih, npr. iz Čila v Francijo, iz Nizozemske na Tajvan ali iz Emiratov v Avstralijo.

Bolj ali manj spočiti tako prispemo na letališče izbrane destinacije, kjer se po opravljenih vstopnih formalnostih znajdemo v prihodnem terminalu letališke stavbe. Kaj se dogaja naprej, pa je gradivo za naslednji članek.