Mavricij – otok, po katerem naj bi bil ustvarjen raj – 1. del

Kaj imata skupnega nizozemski princ in tropski otok?

Mavricij je država in obenem največji otok te države, ki geografsko pripada Afriki. Republika Mavricij je namreč sestavljena iz več otokov in otočij, od katerih je Mavricij daleč največji in zato celotna država nosi njegovo ime. Ta članek je tako o 65 kilometrov dolgem in 45 kilometrov širokem otoku, ki sem ga obiskal in ki s površino 1900 kvadratnih kilometrov predstavlja več kot 90 % površine celotne države. Na Mavriciju živi okoli 1,2 milijona prebivalcev, kar ga uvršča med najbolj poseljene otoke na svetu, obenem pa je to najgosteje poseljeni del Afrike. Prebivalstvo je rasno, narodnostno in versko pestro, v grobem lahko rečemo, da Mavricijčani prihajajo iz Azije, Afrike in Evrope. Vse do 16. stoletja je bil otok nenaseljen, kljub temu da so ga poznali že Arabci in Portugalci, vendar ta dva naroda nista nikoli ustanovila stalnih naselbin. Prvi naseljenci so tako bili Nizozemci, ki so Mavriciju vladali od 1598 do 1710 in so ga poimenovali po princu Mauritsu van Nassau. Kljub kratki vladavini so na otoku pustili viden pečat, saj so uvedli sladkorni trs ter nanj pripeljali prve črnske sužnje z Madagaskarja. Obenem jim je uspelo iztrebiti najbolj znanega prebivalca Mavricija. To je bil velik, neleteči, neroden, zaupljiv ptič, ki so ga imenovali dodo. Samo 30 let je bilo potrebnih, da je dodo izginil, tako da je danes le še mit, ki ga v obliki plišastih igrač z veseljem prodajajo turistom. Leta 1715 so Nizozemcem sledili Francozi, ki so otok najbolj zaznamovali, saj še danes večina krajev nosi francoska imena, celo angleška imena se izgovarjajo po francosko, vse tujce pa domačini najprej nagovorijo v francoščini in na angleščino preklopijo šele, ko ni odziva. Tudi jezik domačinov, mavricijska kreolščina bazira, na francoščini. Čeprav so Francozi otok preimenovali v Isle de France, se to ime ni obdržalo in danes spet nosi svojo prvotno ime, ki pa ima tudi francosko različico, ki se glasi île Maurice. Pod Francozi se je sužnjelastništvo najbolj razmahnilo, ukinjeno je bilo šele leta 1835, ko so že vladali Angleži, ki so Francoze nasledili leta 1830. Ob prevzemu oblasti so se zavezali, da bodo spoštovali jezik, običaje, zakone in tradicijo francoskih prebivalcev, zato je še danes otok bolj francoski kot angleški, kljub temu da so bili zadnji kolonizatorji Angleži. Otok so preimenovali v Mauritius, po letu 1935 pa začeli za delo na velikih plantažah sladkornega trsa, na katerih so prvotno delali sužnji, dovažati pogodbene delavce iz svoje kolonije Indije, kar je odločilno vplivalo na rasno in versko sestavo. Leta 1968 je Mavricij postal neodvisen.

Mešanica kultur in religij s treh kontinentov

Prebivalstvo Mavricija si vsekakor zasluži posebno poglavje. Preprosto povedano so Mavricijčani potomci afriških sužnjev, delavcev iz Indije, trgovcev iz Kitajske ter kolonizatorjev iz Evrope. Zanimivo je, da otok vse do prihoda Nizozemcev ni bil naseljen. Na njem ni bilo avtohtonih prebivalcev, tako da so vsi današnji prebivalci potomci priseljencev in nihče si ne more lastiti primata, da je bil na otoku pred drugim. Iz te raznolikosti izvira strpnost in velika mera sožitja, na katero so Mavricijčani zelo ponosni, zato ne preseneča, da Mavricij velja za najbolj mirno in razvito države Afrike. Nekaj več kot polovica prebivalstva izvira iz Indije in jih imenujejo Indo Mavricijčani. Na otok so bili pripeljani po koncu sužnjelastništva kot poceni delovna sila v kmetijstvu, po poteku pogodb pa so ostali in se niso vrnili v kraje izvora. Slabih 40 % prebivalstva so Kreoli, potomci črnskih sužnjev, a v to skupino se uvrščajo tudi mešanci med različnimi rasami. Približno 30.000 je Kitajcev, imenovanih Sino Mavricijčani, ki so predvsem uspešni poslovneži. Nekaj pa je tudi belcev. Nekatere družine živijo na otoku še iz časov kolonizacije, spet drugi so se priselili nedavno iz Francije, Anglije, v zadnjem času pa prihaja precej ljudi iz Južne Afrike. Kot z rasno se otok ponaša tudi z versko raznolikostjo. Indo Mavricijčani so hindujci, muslimani in kristjani. Hindujci predstavljajo 50 % prebivalstva in Mavricij je edina država Afrike z večinskim hindujskim prebivalstvom. Slaba petina otočanov je muslimanov. Kreoli, belci ter večina Kitajcev pripada različnim krščanskim verstvom, od teh je največ katolikov, nekaj Sino Mavricijčanov pa je budistov. Mavricij je otok, kjer se mešajo različne kulture in religije, saj so priseljenci, ki prihajajo s treh celin, s seboj prinesli svojo kulturo, prepričanja in tradicije. Tako ne preseneča, da v isti ulici najdemo cerkve, mošeje, hindujske templje in pagode, pogosto eno zraven drugega.

Kako do Mavricija in kaj na otoku lahko pričakujemo

Zaradi svoje lege v oceanu, 2000 kilometrov od kopnega, Mavricij ni enostavno dosegljiv, saj je bolj ali manj, razen dolgotrajne plovbe, edini način prihoda letalo. Direktni leti iz Evrope trajajo po več kot 10 ur, popularni so zlasti prestopi na Bližnjem vzhodu. Včasih se vozovnice dobijo že za približno 500 evrov, vendar so cene večinoma višje. Otok ima razvejano mrežo avtobusnih povezav. Vožnje so sicer poceni, a lahko trajajo zelo dolgo, sploh z avtobusi, ki se ustavijo, kot se pogovorno reče, »pri vsakem grmu«. Najbolj praktično je otok raziskovati z najetim avtomobilom, vendar je potrebno vedeti, da vozijo po angleško, se pravi po levi strani, ali najeti avto s šoferjem, ki je hkrati tudi vodič. Te zadnje opcije sem se poslužil tudi jaz, saj mi ni bilo do vožnje po »nasprotni« strani in nepotrebnega stresa. Mavricij je zelo turistično usmerjen, saj živi od turizma, zato nastanitev ne manjka. Najdemo tako razkošne »all inclusive« hotele kot preproste nastanitve pri domačinih. Tudi za hrano je dobro poskrbljeno, nenazadnje smo na tropskem otoku. Eksotičnega sadja je v izobilju, v bolj hriboviti notranjosti pridelujejo celo zelenjavo. Na jedilniku se znajde precej morske hrane, ki jo ponuja ocean, polno pa je tudi »food truckov« s preprosto, a cenovno ugodno hrano. Rasna in verska pestrost otoka se odražata v prehranskih navadah in tako lahko poskusimo značilne indijske jedi, ki so precej začinjene, kot tudi azijske, se pravi testenine in nepogrešljivi riž. Za vsakega se nekaj najde.

Seznanili smo se z zgodovino in demografijo Mavricija, v drugem delu članka pa se bom osredotočil na posamezne znamenitosti, ki sem jih obiskal v času mojega bivanja na otoku.