Diabetološko ambulanto sem začela obiskovati decembra 2009. Pred tem sem v zadnji polovici leta shujšala za sedem kilogramov in ob večerih sem bila bolj utrujena. Dolgoročna urejenost sladkorne bolezni je bila slaba, kar je potrjevalo že dalj časa prisotno sladkorno bolezen. Maja 2010 je diabetolog podal predlog za inzulinsko črpalko. To je majhna elektronska naprava, ki posnema delovanje zdrave trebušne slinavke in je namenjena neprekinjeni uporabi. Sladkorna bolezen je zdaj ob njeni zaslugi dobro urejena. Moje potovanje se ni zelo spremenilo, je pa potrebno skrbnejše načrtovanje. Predvsem ob na novo odkriti diagnozi se mi je porajalo mnogo vprašanj glede letalskih poletov in popotniških okoliščin. Na nekaj najpomembnejših bom opozorila v nadaljevanju prispevka. Na vse ostale pa kdaj drugič.
Varnostni sistemi na letališčih naj ne bi vplivali na delovanje inzulinske črpalke. Pri letu z letalom pa je treba inzulinsko črpalko nastaviti na »letalski način«, kar pomeni, da so nekatere funkcije onemogočene (npr. Bluetooth), da bi bile v skladu s predpisi letalske družbe. Hitre in ekstremne spremembe zračnega tlaka ali temperature lahko vplivajo na dovajanje inzulina, še zlasti če so v ampuli ali cevki zračni mehurčki – torej če ste v letalu brez zračnega ravnovesja med vzletom. Še vedno pa se lahko odločite za alternativno metodo zdravljenja in na poti namesto črpalke uporabljate injekcijski peresnik (pen).
Ob uporabi črpalke velikokrat uporabljamo tudi sistem za neprekinjeno merjenje ravni glukoze, ki tako postane dal našega življenja (senzor/oddajnik in sprejemnik/aplikacija, pametna ura, pametni telefon). Tudi ta sistem se tako kot črpalka lahko uporablja na letalu v skladu z navodili, ki jih zagotovi upravljalec letala.
Kadar pri prehodu skozi varnostno kontrolno točko nosite senzor, prosite za ročni pregled ali pretipanje celotnega telesa in vizualni pregled namesto prehoda skozi napravo za skeniranje telesa z napredno tehnologijo slikanja (AIT) (imenovano tudi skener milimetrskih valov) ali postavljanje kateregakoli dela senzorja v rentgensko napravo za preverjanje prtljage. Magnetna polja in vročina bi lahko poškodovala sestavne dele sistema, kar lahko povzroči nenatančne odčitke senzorja za glukozo ali prepreči opozorila. Brez odčitkov ali obvestil alarma/opozoril lahko prezrete zelo nizko ali visoko raven glukoze. Senzor pa lahko nosite pri prehodu skozi detektorje kovin. Če to storite, za odločanje o zdravljenju uporabite merilnik, dokler ne zapustite varnostnega območja. Potrebna je pozornost za varno in učinkovito uporabo senzorja. Naslednji varnostni ukrep je izogibanje sredstvom za zaščito pred soncem in odganjanje mrčesa. Nekateri izdelki za kožo lahko povzročijo razpoke na plastiki naprave.
Senzorje lahko shranjujete na sobni temperaturi ali v hladilniku – temperatura, pri kateri shranjujete senzorje, mora biti med 2 in 30 ᵒC. Inzulin na daljši rok shranjujemo med 2 in 8 ᵒC, kot rezervo pa do dveh tednov pri temperaturi do 30 ᵒC. Črpalko lahko pospravite v glavno prtljago, saj je črpalka lahko med transportom na temperaturi od –20 ᵒC do +50 ᵒC. Temperatura pri potovanju z letalom z višino zelo pade. Vendar pa razloga za zaskrbljenost praktično ni, saj letala v prtljažnem prostoru ohranjajo pozitivno, če ne že udobno temperaturo.
Inzulinska črpalka sicer je vodotesna. Vodotesen pa ni adapter infuzijskega seta, prav tako lahko že padec črpalke na tla povzroči vdor vode zaradi ozkih razpok. Zato je priporočljivo, da je med plavanjem, potapljanjem, kopanjem ali tuširanjem ne nosite. Pri senzorju in oddajniku ste lahko v vodi poljubno dolgo, saj voda ne bo vplivala na merjenje glukoze v krvi.
Vsaka inzulinska črpalka in sistem za kontinuirano merjenje glukoze v krvi ima svoje specifike, zato kljub splošnim ugotovitvam, ki sem jih zapisala zgoraj, priporočam pregled navodil za uporabo, ki so bila priložena posameznim napravam. Če ste jih izgubili, lahko na povezavi najdete navodila za črpalke podjetja Zaloker&Zaloker (MiniMed, Paradigm Veo, Archives) in črpalke podjetja Roche (Accu-Chek), tako da pokličete na kontakt s povezave.
Poskrbite za varnost in zahtevajte ročni pregled ali pretipanje celotnega telesa. S seboj na potovanje ne pozabite vzeti rezervne opreme za merjenje ravni glukoze v krvi in za inzulinsko črpalko. Na prikazovalnik in/ali merilnik, ki ga nosite s seboj, pa ne pozabite napisati svojih kontaktnih podatkov za primer izgube.
Sicer pa pogumno in naj vas pri novih popotovanjih nič ne ustavi!