Po novo znanje kar v gozd
Le kdo ne pozna pravljice o Janku in Metki? Prav zagotovo se je vsi odlično spominjate. Sam sem jo doživel na drugačen, a na zelo poučen način.
Bil je začetek moje hoje in že po treh dneh mi je ustavil prijazen voznik ter me vprašal, če potrebujem pomoč. Sam sem seveda prijazno odklonil a se možakar ni vdal. Dejal je: »Skoči noter in videl boš, kaj sledi.« Brez besed sem ves premočen skočil v kombinirano vozilo in po nekaj minutah mi je možakar dejal: »Poglej! Voda je povsod in peš zagotovo ne bi mogel prečkati tega predela.«
Izraz na mojem obrazu je bil zdaj zmeden, spet drugič začuden a se nisem pustil prestrašiti, do trenutka, ko sem slišal poročila na radiu, da so določeni predeli zaprti, saj je naokrog ogromno vode. POPLAVE!?
Voznik kombiniranega voznika je ustavil in mi zaželel veliko sreče, jaz pa sem z mešanimi občutki zapustil vozilo. Najprej nisem vedel kaj storiti, a sem kaj kmalu našel odgovor na to vprašanje. Odločil sem se, da se odpravim v bližnji gozd. Pričel sem hoditi in kar nisem mogel verjeti, da sem po kljub dvourni hoji še vedno v gozdu. Pihal je močan veter in dež je lil kot iz škafa. Najprej sem se prestrašil, nato pa v daljavi zagledal dim, ki se je valil v zrak nedaleč stran.
Najprej nisem vedel kaj narediti, a sem kaj kmalu nadaljeval pot proti mestu, kjer se je valil dim in že kmalu zagledal hiško z barvito streho mavričnih barv. Takoj, ko sem jo ugledal, sem se spomnil na pravljico o Janku in Metki. Pristopil sem k vhodnim vrati in potrkal. Ves nasmejan se je na vratih pojavil starejši možakar, z belo brado in brkami ter dolgimi belimi kodrastimi lasmi. Najprej sem pozdravil nato pa povedal, da sem se izgubil v gozdu. Možakarju sem povedal, da hodim, a sem zaradi poplav skrenil s poti. Začudeno me je poslušal in še preden sem zaključil svojo zgodbo, je prijazno pristavil svoj 'piskrček'. Če želiš, lahko pri meni počakaš, da se vreme stabilizira in boš lahko nadaljeval.
Brez razmišljanja sem privolil in dejal, da bom ostal, če lahko kako pomagam. Možakar je privolil, in mi pokazal, kje bom spal. Najprej sem opazil, da v hiši ni elektrike, ampak samo peč na drva in da namesto luči možakar uporablja sveče oziroma oljenke. Sprva sem bil ogorčen, a sem se opomnil, da imam vsaj streho, če ne ostalega. Vse bo počakalo, samo da sem jaz na varnem.
Tako so dnevi minevali in možakar me je vsak dan naučil nekaj novega. Najprej me je naučil nekaj o različnih drevesih. Čisto vse, kako ga posaditi, kako preveriti ali je živo ali ne … Naslednji dan mi je povedal, da sam vedno uporablja kompostno stranišče saj je to odlično gnojilo, ki ga lahko po enem letu uporabiš za rastline.
Pokazal mi je, kako uporabljati kompas ter kako do določenih potrebščin priti brez denarja. Pokazal in razkazal mi je okolico, ki je bila dih jemajoča ter me poučil o novih veščinah pri vrtnarjenju.
Ves čas mojega bivanja mi je kuhal tudi odlične veganske jedi ter mi ob slovesu zaželel veliko sreče ter me povabil k ponovnem obisku, ko se vrnem v te konce. Lahko povem, da toliko novega in uporabnega znanja, kot me je naučil ta starejši možakar sredi gozda v enem tednu, nisem dobil v celem življenju.
