Helsinki so mesto, kjer svež morski zrak preplavi tlakovane ulice, kjer se skandinavski minimalizem prepleta z bogato zgodovino in kjer se sodobna kultura sreča z neokrnjeno naravo. Finska prestolnica navdušuje s svojo arhitekturo, kulinaričnimi presenečenji in prijetno sproščeno atmosfero, ki je značilna za sever Evrope. Leži ob Baltskem morju in s svojimi slikovitimi otoki, osupljivo arhitekturo, mestnim utripom in nordijskim mirom vabi popotnike, da doživijo edinstven utrip severa.
S kovčkoma sva se odpravila na terminal, Tallinnu še zadnjič pomahala v slovo in se vkrcala na trajekt za Helsinke. Dobri dve uri vožnje sta minili zelo hitro. Midva sva izbrala trajekt Eckerö Line's ships, obstaja pa več ponudnikov. Nekateri omogočajo le prevoz potnikov, drugi tudi avtomobilov. Ko smo pripluli v Helsinke, sva na spletni strani HSL prenesla aplikacijo na telefon in kupila tridnevno karto, ki je vključevala ves javni promet (metro, vlak, ladijski prevoz) v območju AB. Cena karte je 20 evrov. Uporaba aplikacije je preprosta, validacija ob vstopu na javni prevoz ni potrebna, pomembno je, da je veljavna za dni, ko jo uporabljate. Z metrojem sva se odpeljala v središče mesta in poiskala najino nastanitev.
Eden najbolj prepoznavnih simbolov mesta je nedvomno ikonična bela cerkev, ki kraljuje nad Senatnim trgom. Tukaj sva se tudi pridružila vodenemu dveurnemu ogledu mesta. Gre za impresivno neoklasicistično arhitekturo z veličastnim stopniščem. Pod njo je trg, ki je zgodovinsko središče Helsinkov, in dom pomembnih stavb, kot sta univerza in vladna palača. V času najinega obiska so prenavljali kupolo, kljub temu pa je cerkev famozna, polna turistov in zaradi svoje višine orientacijska točka, saj je pravzaprav vidna od vsepovsod.
Le ulico proč od katedrale, mimo fontane Havis Amanda sva zavila na tržnico ob obali. Tukaj je zasidranih ogromno ladij, vonj morja se meša z vonjem lokalnih dobrot, ki cvrčijo z žara gostinskih ponudnikov. Tržnica je polna življenja. Lokalci prodajajo sveže sadje in zelenjavo, cene pa so precej višje, kot sva jih nekaj dni prej zasledila v Rigi in Tallinnu. Prvi dan sva se le sprehodila mimo, naslednji dan pa sva si tukaj naročila kosilo. Priporočava! Vzela sva dva različna krožnika morskih dobrot in kot prava domačina sedla k prosti mizi v enem od oranžnih šotorov arafat. Presenetilo naju je, koliko beračev preži ob strani in prosi za ostanke hrane.
Na pomolu, v bližini tržnice, se nahaja rjava opečnata stavba s simetričnim pročeljem in trojnimi vrati iz leta 1889, ki velja za eno najstarejših pokritih tržnic v Helsinkih. Je v dveh nadstropjih. Spodaj so ponudniki finske kulinarike, kot so sveža morska hrana, meso, kruh, jelenova klobasa, dimljeni losos, lososova juha in tradicionalne sladkarije. Tržnica ponuja tudi odlično kavo in pekovske izdelke. V zgornjem nadstropju pa razstavljajo in svoje izdelke prodajajo številni obrtniki in umetniki. Ob tržnici je zanimiva stavba turistično-informacijskega centra, na katero se lahko povzpnete po rahlo vzpenjajoči se klančini.
Ob tržnici Vanha Kauppahalli je park Esplanadi – prijetna zelena oaza sredi mesta, obdana z luksuznimi butiki, restavracijami in kavarnami. Vsak dan v času najinega obiska je tukaj potekal kakšen koncert ali festival. Na koncu parka je trgovina Moomin Shop, kamor sva tudi midva zavila potešiti radovednost in nakupiti spominke z znanimi finskimi risanimi junaki.
Vrnila sva se »nazaj« mimo tržnice, bazenov na prostem s savno in 40 metrov visokega panoramskega kolesa s 30 gondolami in zavila do največje pravoslavne cerkve v zahodni Evropi, ki stoji na vzpetini in ponuja čudovit razgled na pristanišče. Njena rdeča opečna fasada in zlati kupoli ustvarjata dih jemajoč kontrast v mestni panorami. Notranjost cerkve krasijo bogato pozlačene ikone. Vstop je prost.
Z metrojem sva se odpeljala na drugi konec mesta, do muzeja Amos Rex. Gre za sodobni umetnostni muzej, znan po futuristični arhitekturi in inovativnih razstavah. Imenovan je po založniku in mecenu umetnosti Amosu Andersonu in se nahaja v Lasipalatsi na bulvarju Mannerheimintie. Vanj nisva vstopila, sprehodila pa sva se po ploščadi Lasipalatsi za muzejem, ki je prepoznavna po valovitih betonskih kupolah in zelenih možicih. Škoda le, da je bila gneča nepopisna.
Po dobrih 10 minutah hoje sva prispela do knjižnice Oodi, ki naju je očarala že od daleč. Pravzaprav so vsi objekti v tem delu tako lepo umeščeni v prostor. Tukaj so glasbeni center, igrišča, muzej Kiasma, velika ploščad pred osrednjo knjižnico Oodi, finska nacionalna opera, v daljavi pa se vidi začetek centralnega parka in jezera. Gre za eno najsodobnejših knjižnic na svetu, ki odpira povsem nov pogled na dojemanje, kaj je knjižnica. V pritličju se nahaja kavarna, v prvem nadstropju so delovni prostori, glasbene sobe z inštrumenti, snemalni studio z vso opremo za snemanje glasbe in urejanje filmov, kotiček za šivanje, laboratoriji, delavnice, 3D-tiskalniki. Drugo nadstropje ponuja pestro in raznoliko izposojo knjig, časopisov in revij, sproščujoč bralni kotiček, otroški kotiček, restavracijo in veliko teraso s pogledom na park. Knjižnica je arhitekturni biser in simbol odprte finske družbe.
Odpravila sva se do unikatne cerkve, ki je vklesana v naravno skalo, in ima stekleno kupolo, ki v notranjost spušča naravno svetlobo. Soseska je obdana z bloki, cerkev pa deloma »prekrita« z otroškim igriščem, zato sva kar nekaj časa iskala vhod. Izkazalo se je, da sva zamudila odpiralni čas, v tistem trenutku pa je začelo tudi močno pihati in deževati. Tako se o lepoti in izjemni akustiki cerkve nisva mogla prepričati. Z enim dežnikom sva vedrila pod krošnjo pri otroškem igrišču, potem pa stekla do najbližje metro postaje in se odšla domov pogret.
Obiskala sva najstarejši zabaviščni park na Finskem, ki je odprt od leta 1950. Vstop v park je brezplačen, plačuješ pa vožnje. Zanimiva atrakcija za vse navdušence adrenalina, saj park ponuja številne adrenalinske vožnje od lesenega vlakca do sodobnih atrakcij.
Z metrojem sva se odpeljala do ulice Korkeavuorenkatu, ki je ena najbolj elegantnih in zgodovinskih ulic v mestu, znana po svoji arhitekturi, dizajnu in edinstvenih butikih. Sprehodila sva se do čudovite secesijske stavbe, v kateri je Muzej oblikovanja. V bližini sva zavila še v pekarno Levain. S tremi lokacijami okoli Helsinkov je Levain zgradil nekakšen kult. Preproste restavracije v slogu restavracij strežejo zajtrk, kosilo in večerjo, vendar so se začele kot pekarne. Srce Levainove specialitete je kralj kruha – kruh iz kislega testa, pečen v peči s kamnitim podplatom.
Muzej nasproti katedrale in senatnega trga sva odkrila »po naključju«. Ker je začelo deževati, sva iskala kraj, kjer bova vedrila. Vstopila sva v lušten kafič, za katerega se je izkazalo, da je del mestnega muzeja. Že sama avla naju je pritegnila z dizajnom, barvami in razstavnimi eksponati. Ko sva spila kavo, sva se odpravila na raziskovanje. Mestni muzej ponuja vpogled v zgodovino Helsinkov skozi interaktivne razstave in nostalgične prikaze vsakdanjega življenja v različnih obdobjih. Muzej je brezplačen, interaktiven in zelo zanimiv. Midva sva se zelo zabavala. Priporočava!
Obete za napovedan sončen dan sva želela izkoristi za izlet na otočje Suomenlinna. Karta za javni prevoz v območju AB je vključevala tudi vožnjo s trajektom do otoka. Odhodi so večkrat dnevno izpred tržnice, vožnja pa je trajala le 15 minut. Suomenlinna je otočje, sestavljeno iz šestih povezanih otokov in ena največjih morskih utrdb na svetu. Sodi pod Unescovo svetovno dediščino. Po prihodu na otok sva sledila usmerjevalnim puščicam in se sprehodila po dveh otokih. Suomenlinna je bila zgrajena leta kot obramba pred Rusi. Kljub temu so jo Rusi zavzeli in jo imeli v lasti več kot stoletje. Še danes so vidni stara ladjedelnica, trdnjava, obrambni zidovi, predori, topovi in podmornica. Je pa Suomenlinna tudi zelena in mirna oaza, ki ponuja odlične poti za sprehajanje, lepe plaže za kopanje, družbo pa so nama delale številne race, ki se prav nič boječe sprehajajo ob turistih.
Tudi v Helsinkih sva obiskala vodenje po mestu. Izkazalo se je, da je vodič pravzaprav Škot, ki že nekaj let živi v Helsinkih. Dveurni sprehod po mestu s postanki pred znamenitostmi nama je prinesel vpogled v zanimivo zgodovino, način življenja Fincev in lokalnih znamenitosti. Plačilo za vodenje so prostovoljni prispevki. Kljub temu, da sva v Helsinkih bila avgusta, ni bilo pretirane vročine, na soncu je bilo prijetno za kratke rokave in jakno. Se je pa vreme hitro spreminjalo in telefon s svojimi napovedmi ni bil zanesljiv. Izkazalo se je, da je še najbolj zanesljiv način »pogled v nebo«. Hitro se je pooblačilo, začelo pihati in prineslo deževje.
Finska je nedvomno dežela, kjer so javni prevozi odlično urejeni – metroji so čisti, povezave pa hitre in pogoste. Napisi so večinoma v švedščini in finščini, saj sta na Finskem oba uradna jezika. Cena piva v lokalih se giblje okrog 8 evrov in več. Na splošno so cene precej višje kot pri nas. Za obrok sva odštela v povprečju 20 evrov na osebo. Mesto je res ogromno, zato sva si ogledala manj, kot sva predvidevala. Če načrtujete potovanje, je dobro vedeti tudi to, da ima veliko muzejev brezplačen vstop.
Copyright (©) 2010 - 2025 Youth hostel | Politika zasebnosti | Piškotki | | RPC
