A tudi Krung Thep ali mesto angelov ni polno ime tajske prestolnice. A glede na dolžino verjamem, da ga uporablja izjemno malo ljudi, vsaj v vsakodnevni uporabi. Bangkok je namreč prestolnica z najdaljšim imenom na svetu, ki v polni različici glasi: »Krung Thep Mahanakhon Amon Rattanakosin Mahinthara Ayuthaya Mahadilok Phop Noppharat Ratchathani Burirom Udomratchaniwet Mahasathan Amon Piman Awatan Sathit Sakkathattiya Witsanukam Prasit«
A pustimo ime na strani in se posvetimo temu, kar Bangkok dejansko ponuja.
Prestolnica Tajske šteje preko 8 milijonov prebivalcev, kar se še najbolj odraža na gnečo na cestah, h kateri je treba dodati še to, da vozijo po levi strani. A gneči navkljub skoraj ni slišati trobljenja ali opaziti nespametnega divjanja po cestah. Za nas najbolj nenavadne pa so množice mopedov in motornih koles, ki se kot roj čebel vsujejo v križišče, ko se semafor obarva v zeleno. Glede na to, da so motorna kolesa in mopedi še najbolj mobilni, je za prevoz po centru Bangkoka najbolj učinkovito uporabljati »moto-taksi«, saj je vožnja z avtom po navadi počasnejša od hoje. Seveda pa hitrost motociklov lahko tudi nevarna, saj se je kar največ žrtev prometnih nesreč na tajskem prav med vozniki mopedov in motornih koles. Izven središča mesta pa sta na voljo tako podzemna železnica kot »sky-train« na posebnih tirih kakšnih 10 m nad prometnim vrvežem.
In kaj je tisto, zaradi česa se splača v odpotovati v Bangkok za vsaj kak teden dni?
V prvi vrsti je to zgodovina, ki sega še v 15. Stoletje, ko je bil Bangkok oskrbovalno pristanišče za Ayutthayo – prestolnico Siama. Ko je Ayutthaya leta 1767 pripadla Burmi se je prestolnica preselila v Bangkok, kjer je kralj Rama I. zgradil palačo in tako je vas Bang Makok oziroma Bangkok prenehala obstajati, na tem mestu pa je nastal Krung Thep ali mesto angelov, ne glede na to, da se je ime Bangkok ohranilo vse do danes.
Prav kraljeva palača s svetiščem Wat Prakeaw je ena izmed znamenitosti, ki jih v Bangkoku ne smete izpustiti. Navkljub vstopnini, ki odstopa od ostalih, je ta kraj vredno obiskati in mu nameniti vsaj nekaj ur, saj se za belimi zidovi skriva razkošje kraljevine Tajske v svojem polnem razmahu.
Naslednja stvar, ki je v Bangkoku ne smete zamuditi, so njegove plavajoče tržnice. Le-te žal niso v samem središču mesta, večina pa jih je odprtih le čez vikend. Damneon Saudak je kraljica med plavajočimi tržnicami in je postala tarča obleganja turistov. Tako boste poleg sadja in zelenjave našli kopico spominkov, ki zagotovo niso namenjeni domačinom. Do te tržnice je relativno težko priti brez lastnega prevoza ali turistične agencije, saj je oddaljena kakšnih 80 km od Bangkoka, vendar se trud poplača s prihodom. Za nekaj sto Bahtov se lahko tudi popeljete s čolnom in si ogledate stranske kanale znamenite plavajoče tržnice. Za to, predvsem pa za ostale plavajoče tržnice velja pravilo prej je bolje – kar pomeni, da je z obiskom plavajoče tržnice povezano tudi zgodnje vstajanje. V kolikor boste v Bangkoku med vikendom, vam na vsak način svetujem obisk plavajoče tržnice »Bang Nam Phueng«, saj je najlažje dosegljiva z javnim prevozom – nahaja se namreč dobra 2 km (in na drugi strani reke) od predzadnje postaje nadzemne železnice »Bang Na«. Ta plavajoča tržnica sicer deluje nekoliko manj tradicionalno kot Damneon Saudak kar pomeni, da je tudi manj turistična in nekoliko bolj pristna.
Poleg omenjenih dveh pa je še vrsta drugih plavajočih tržnic, ki so bolj ali manj enostavno dosegljive.
Tretja stvar zaradi katere se splača priti v Bangkok je tradicionalna tajska masaža in masaža stopal. Masažnih salonov je dobesedno na tisoče, masaža stopal pa je dosegla svoje epske razsežnosti v ulici Khao San, nedaleč od kraljeve palače in spomenika demokraciji. Glede na to, da je Khao San najbolj dinamičen del Bangkoka, svetujem, da se tudi namestite v tem predelu, saj Vam
Hostelling International Thailand ponuja kar dva vrhunska hostla v tem delu Bangkoka in sicer
HI Baan Dinso 1 in
Baan Dinso 2, oba ocenjena z zelo visokimi ocenami mladih popotnikov. Ulica Khao San pa ne slovi samo po masažah, ampak tudi po trgovinah s spominki ter ulični hrani, med katero najdemo tudi takšne stvari, kot so pečeni škorpijoni. A vrnimo se k masažam. Masažni saloni v Bangkoku so bolj pogosti, kot stojnice s sladoledi v kakšnem obmorskem letovišču in tako je tudi cena masaže (vsaj za evropske razmere) izjemno nizka, saj stane enourna klasična tajska masaža manj kot 10 EUR, polurna masaža stopal pa je na voljo že za kakšne 3 EUR. In pol ure je ravno dovolj, da se sprostite in se na najboljši način zahvalite svojim stopalom, da vas že ves dan prenašajo po Bangkoku; ob masaži pa si lahko privoščite tudi kakšno pijačo, da bodo vsa čutila zaposlena.
Naslednja stvar, ki se jo splača preizkusiti v Bangkoku je vožnja po rečnih kanalih. Glede na to, da je to ena izmed oblik javnega prevoza, boste najbolj pristno vožnjo doživeli že za nekaj deset centov, začetna postaja linije rečnega prevoza pa je oddaljena le nekaj minut stran od prej omenjenih hostlov v Bangkoku. Da pa potovanje ne bo brez cilja, se lahko odločite za vožnjo do postaje Saphan Witthayu Pier in si v dvorišču hotela Swissôtel Nai Lert Park ogledate najbolj kontroverzno svetišče v Bangkoku imenovano Chao Mae Tubtim, ki ga mnogi imenujejo kar svetišče penisa, saj je posvečeno prav temu delu moškega telesa, ki je tam upodobljen nekaj desetkrat v različnih velikostih in položajih. Še bolj, kot samo svetišče pa so zanimivi darovi, ki jih puščajo v želji po plodnosti.
Seveda pa je našteto daleč od vsega, kar je treba v Bangkoku obiskati, videti, doživet in predvsem okusiti, saj je tajska kuhinja, še posebej tista na ulicah, res nekaj izjemnega.
Tako vam ne svetujem, da zapustite Bangkok, brez da si ogledate Wat Arun (ali svetišče zore), brez, da si sprehodite po znameniti ulici Soi Cowboy, brez da obiščete živahno znamenito Kitajsko četrt, brez da se popeljete po reki Chao Phraya in skratka, brez da doživite Bangkok v polnem sijaju.
In šele takrat, ko spoznate, da je Bangkok res mesto angelov in se odločite, da se zagotovo vrnete, je čas, da odpotujete naprej proti Maleziji, Kambodži, Laosu ali Vietnamu.
Ne glede na tisoče nasmehov, pa ima Bangkok, kot vsako drugo milijonsko mesto tudi svoje temne plati. Še najmanj nevarna je tista, ki je povezana zgolj z denarjem. Tako svetujem visoko mero previdnosti pri najemanju taksija, saj jih večina ne želi voziti brez taksimetra, moto-taksiji in tuk-tuki pa jih niti nimajo in je vse odvisno od dogovora. Prav pri tuk-tukih (tuk tuk je motorno kolo predelano v taksi za 2-3 osebe in je značilno za kar nekaj držav v tem delu Azije), saj vas želijo odpeljati tja, kjer lahko poberejo provizijo, pa naj je to restavracija, masažni salon ali trgovina.
Prav eden izmed poštenih taksistov mi je razložil kako deluje sistem provizij. Vsak taksist, ki pripelje tujca v trgovino z oblačili, kjer jih lahko tudi izdelajo, dobi kupon za 5 l goriva. V zahvalo za poštenost sem mu seveda naredil uslugo in se za kakšnih pet minut pasel po trgovini in z zanimanjem občudoval kvalitetne tkanine in spraševal o ceni. Mene je stalo pet minut, njemu pa je prineslo dragoceno gorivo.
Pri moto-taksijih, ki so nedvomno najhitrejši način prevoza tam, kjer ni podzemne ali nadzemne železnice, je treba upoštevati, da je to najmanj varen način prevoza z vidika prometne varnosti.
Druga nevarnost, ki preži na ulicah Bangkoka so žeparji in še posebej tatovi na motornih kolesih. Če so žeparji splošen pojav v večini večjih mest po svetu, so tatovi na motornih kolesih dodano nevarni, saj vas lahko med krajo torbice prevrnejo po prometnih cestah. Sam k sreči nisem ne videl, ne doživel nič od tega, a opozoril je po mestu toliko, da lahko sklepam, da gre za razširjen pojav.
Najhujša nevarnost na Tajskem (in v večini držav v soseščini) pa so mamila. Če se nekatere države v Evropi odpirajo in počasi legalizirajo marihuano, je na Tajskem popolnoma drugače. Že za majhno količino mamil (tudi marihuane) so zagrožene visoke zaporne kazni, za količine, ki presegajo »osebno porabo« in jih smatrajo za tihotapljenje pa je zagrožena smrtna kazen, ki jo v praksi tudi izvajajo. Prav zato ne jemljite nikakršnih paketov ali daril od neznancev, še posebej ne v letalu ali ob prečkanju meje s katero od sosednjih držav, saj ste lahko že za nekaj gramov kokaina skritega v darilu obsojeni tihotapljenja mamil in obsojeni na smrtno kazen.