V tem drugem delu svoje serije o Santiagu, mojem rodnem mestu, sem s tabo želela deliti svoje najljubše muzeje. Rada imam muzeje in z veseljem jih obiskujem tako v tujini kot doma.
Izbrala sem pet muzejev, ki so vsi drugačni in se nahajajo v različnih delih mesta – niso vsi zelo obiskani, tako da boš imel priložnost, da obiščeš zelo pristne kraje, ki jih večina turistov v Santiagu ne obišče.
Eden izmed najzanimivejših muzejev v mestu in moj najljubši je zasebni Muzej mode. Posvečen je pop kulturi, modi in trendom, pred 15 leti pa ga je ustanovil Jorge Yarur, lastnik banke v Čilu, ki ima močan smisel za modo in oblikovanje. V muzeju je razstavljenih več kot 10.000 izjemnih predmetov, kot je na primer več oblek Marilyn Monroe, Madonnino spodnje perilo s turneje Blond Ambition Tour, jakna Michaela Jacksona iz videa Thriller in največja atrakcija: avto DeLorean iz filma Vrnitev v prihodnost.
Vsi predmeti so bili pridobljeni na dražbah, še preden je muzej sploh odprl svoja vrata. Na žalost vsi niso del iste razstave, a če imaš srečo, jih lahko vidiš vsaj nekaj. Že sam kraj je vredno obiskati, saj gre za čudovito hišo, ki ima pred vhodom razstavljene avte. Nahaja se v predelu mesta, kjer živi višji sloj, kar omogoča, da lahko začutiš ogromno razliko med soseskami v Santiagu.
Vstopnina znaša nekje 2,50 evra, študenti pa prejmejo 50-odstoten popust. Do muzeja prideš tako, da se s podzemno železnico zapelješ do postaje Baquedano, nato 5 minut nadaljuješ peš po mostu čez reko Mapocho – ne moreš zgrešiti – in takoj na koncu mostu, na vogalu ulic Pio Nono in Santa María vstopiš na avtobus št. 502, ki pelje do Las Condes, izstopiš pa na vogalu ulic Vitacura in Vespucio Norte. Vožnja z avtobusom traja približno 23 minut.
V Santiagu imamo dva muzeja sodobne umetnosti: Eden se nahaja v središču in je bolj tradicionalen, drugi pa se nahaja malce dlje, a je zanimivejši, ker je bolj znan po eksperimentiranju – bolj tvega pri razstavah in je brezplačen. Prav tako se nahaja v drugačni soseski, kjer prebiva srednji sloj in ki je kar priljubljena in zanimiva, saj ni tako obljudena s turisti.
Zadnja razstava, ki sem jo obiskala, to je bilo oktobra 2019, je bila Zimoun, ki jo je odprl švicarski umetnik, ki eksperimentira z zvokom in ponavljanjem, tako da pri svojih stvaritvah uporablja majhne predmete z motorjem, ki se vrtijo in ustvarjajo zvok. Bila je tako neverjetna izkušnja. Prav tako je zanimivo, da se tako inovativen muzej nahaja v zelo tradicionalni klasicistični zgradbi s prelepo visoko stekleno streho.
Tja prideš tako, da se s podzemno železnico odpelješ do postaje Estación Central, slediš ulici Matucana v nasprotni smeri od velike zgradbe, ki jo boš zagledal, to je glavna železniška postaja. Po 15 minutah boš na svoji levi zagledal muzej. A pazi se žeparjev, ki so v tem delu mesta pogosti.
Tik pred Muzejem sodobne umetnosti najdeš izjemno stavbo, v kateri se nahaja Muzej spomina in človekovih pravic. Odprli so ga leta 2010, gre pa za interaktiven prostor, ki želi opozoriti na kršitve človekovih pravic, ki jih je zagrešila čilska država med državnim udarom leta 1973 in letom 1990.
Je prostor, ki te pripravi do tega, da začneš ceniti človeško življenje, svobodo govora in politično mnenje ter predstavlja grozote, diktaturo in politično nasilje države nad svojimi državljani. Tematika razstav je takšna, da lahko določene informacije in slike določene ljudi pretresejo, a se mi zdi, da je pomembno, da se spomnimo vseh grozot, ki so se zgodile v Čilu, da se te ne ponovijo.
Prav tako pa je izredna arhitektura muzeja. Vstop je brezplačen, svoj ogled pa lahko kombiniraš z obiskom bližnjega Muzeja sodobne umetnosti.
Gre za zasebni muzej, ki je nedavno odprl svoja vrata in je zelo zanimiv zaradi tega, kako svojim obiskovalcem predstavi in razloži snemanje in reprodukcijo zvoka. Ne gre za znanstveni muzej, tako da ne boš našel fizikalnih razlag o tem, kaj je zvok. Namesto tega se muzej osredotoča na različne načine snemanja, shranjevanja in reproduciranja zvoka ter tega, kako so vse to počeli zadnjih 200 let. Razstavljeni so stari gramofoni, zvočne plošče, inštrumenti in še veliko drugih stvari.
Nahaja se v čudoviti stari zgradbi v tradicionalni soseski srednjega sloja. Obisk po 14. uri je brezplačen. V dopoldanskem času vstopnina znaša približno 2 evra, študenti pa prejmejo 50-odstoten popust.
Do muzeja prideš tako, da se pelješ do podzemne postaje Unión Latinoamericana in greš nato peš do ulice Esperanza. Čez šest ulic – po približno 15 minutah hoje in prečkanju ozkega parka – boš muzej našel na vogalu ulice Huérfanos. Že sprehod do tja je prijeten, saj greš skozi sosesko, kamor ne zaide noben turist.
Gre za zelo znan in uveljavljen muzej, ki si ga je res vredno ogledati kljub visoki vstopnini. V njem najdeš izjemno zbirko predšpanske umetnosti in zgodovine. Zbirka vsebuje predmete čilskih predšpanskih kultur, kot so Atacameños, Mapuche, Rapa Nui in Pehuenche, skupaj s predmeti majevske in inkovske kulture.
Način prikaza in opisi predmetov v muzeju so res izjemni: Navzven je muzej stara kolonialistična zgradba, navznoter pa sestoji iz sodobnih in odprtih prostorov, prostranih razstav in blage osvetljave, vse skupaj pa je dobro organizirano in prikazano. Obisk muzeja omogoča pristno vživetje v čilsko in latinskoameriško predšpansko kulturo.
Za tujce vstopnina znaša približno 10 evrov, študenti pa prejmejo 50-odstoten popust. Do muzeja prideš tako, da se s podzemno železnico odpelješ do trga Plaza de Armas – glavnega trga v Santiagu, ki ga lahko prav tako obiščeš, če se ti ponudi priložnost. Muzej se nahaja naravnost na vogalu. Bodi pa pozoren na žeparje, po katerih je to območje znano.
Upam, da si užival v mojem seznamu muzejev v Santiagu. V svojem naslednjem članku bom pisala o čudovitih parkih, ki jih lahko obiščeš in ki se jih vedno splača obiskati, saj ni vstopnine, prav tako pa lahko uživaš v naravi.