Potovanje v času korone – 1. del

In zgodilo se je – 15. maja smo v Sloveniji napovedali uradni konec epidemije s 1. junijem 2020. Deželo so preletela vojaška letala in iz zraka pozdravila bolnišnice in se poklonila žrtvam covida-19 v domovih starejših občanov.

Že pred koncem epidemije pa so se začele odpirati tudi meje, kot ciklame, ki napovedo konec poletja; sramežljivo in skoraj neopazno. A vendarle dovolj, da sem se odločil zasejati dobro voljo tudi onstran meja domovine.

Čeprav ukrepi v Sloveniji še zdaleč niso bili tako utesnjujoči, kot v nekaterih drugih državah, kjer so uvedli policijsko uro, omejevali izhode iz stanovanj in podobno, se je zaradi nejasnih in večkrat nasprotujočih si uradnih informacij ustvarilo vzdušje nezaupanja in iskanja resnice v teorijah zarote.

A še preden so letala poletela nad bolnišnicami in domovi starejših občanov, sem sklenil presežke dobre volje, ki je v mejah občine nisem imel več pri kom zasejati, odnesti čez državno mejo.

Čezmejno sejanje dobre volje pri ljudeh se je začelo že konec maja, ko sem jo najprej ponesel na Hrvaško, in to v kraje, kamor tudi v normalnih razmerah ne rinemo trumoma. In prav v nekoliko manj znane kraje, kjer se tudi pred korono nismo trli, vas želim popeljati v tem petdelnem potopisu, kjer bomo obiskali nekatere zanimive kraje v soseščini, za konec pa se odpravili do beloruske prestolnice.

Tudi Hrvaško je koronavirus prizadel in prav zato so bili nekateri oblegani turistični kraji letos nekoliko manj zasedeni in zato celo bolj privlačni kot prej. Pred odhodom na Hrvaško vam svetujem, da izpolnite spletni obrazec na, s katerim se izognete nepotrebni birokraciji in vprašanjem na meji. Ob obisku Hrvaške pa ne pozabite na našo zvesto spremljevalko – masko, saj je na Hrvaškem obvezna v trgovinah, v javnem prevozu in še marsikje.

Sedaj pa k raziskovanju tistih delov Hrvaške, ki jih morda nekoliko slabše poznamo, pa čeprav se nahajajo v Istri in Dalmaciji, kamor najraje odhajamo na oddih.

V Istri sem tako obiskal arheološki park Vižula pri Medulinu, se sprehodil po otoku Kotež oziroma Kozada pri Valbandonu ter se ustavil v mestecu Vale, ki ga mnogi poznamo zgolj zato, ker se tako imenuje tudi avtocestno postajališče. Vse obiskano se nahaja v neposredni bližini Youth Hostla Pula, kjer lahko prenočimo po zelo sprejemljivih cenah in se hkrati osvežimo na plaži, ki jo uporabljajo predvsem skoraj izključno gostje hostla.

Pred obiskom Vižule sem vedel le, da ponuja najlepše sončne zahode v Istri in da je vzorno urejen arheološki park, kjer se dobesedno vživiš v bogato zgodovino tega majhnega polotoka. Čeprav ta zgodovina sega vse do neolitika, je Vižula zaslovela v rimskem obdobju, ko je polotok krasila vila s štirimi terasami. Ostanki bogate zgodovine pa niso opazni zgolj na kopnem, ampak tudi v vodi, zato je polotok Vižula zagotovo vredno obiskati med obiskom Istre, po možnosti pozno popoldne, da lahko ogled zaključite z opazovanjem sončnega zahoda. Vižula ima tudi izvrstno spletno stran v slovenščini.

Drugi biser obiska Istre je bil otok Kotež oziroma Kozada, ki je edini izmed 14 otokov in otočkov Narodnega parka Brioni, kjer lahko brez vstopnine ali dovoljenja zasidramo ali privežemo čoln, kajak ali sup ter se prepustimo uživanju na otoku, kjer kraljujejo galebi in zajci. Otok Kotež oziroma Kozada je imel v zgodovini strateško vlogo, čemur pričajo ohranjeni nosilci jeklene mreže, ki je preprečevala prehod podmornicam. Na otoku je bilo v času avstroogrske monarhije tudi vojaško pristanišče za hidroplane, kjer so se piloti, ki so te hidroplane upravljali, tudi šolali, danes pa je otok poraščen in primeren za robinzonsko preživljanje prostega časa. In če že govorim o otoku Kotež oziroma Kozada, ki je edini, ki ga lahko obiščemo brez vstopnine ali najave, je edino pošteno, da omenim tudi otok, ki je še zmerom zaprt za obiskovalce in nosi ime Krasnica in bolj znano ime Vanga. Na njem je tudi nekdanja rezidenca nekdanjega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita. Na otoku so poleg rezidence, ki je še danes v uporabi za protokolarne namene, vinogradi ter nasadi mandarin in drugega sadja. A vsaj virtualno lahko Vango spoznate tukaj. Med vsemi 14 brionskimi otoki je največji (kakšno presenečenje) Veliki Brion, ki ga lahko kot turisti tudi obiščete in na katerem se nahaja več uradnih rezidenc nekdanjega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita, nekaj hotelov, živalski vrt, botanični vrt s sredozemskimi rastlinami, najstarejša oljka na svetu in še mnogo zanimivih stvari; med drugim lahko uživate na isti plaži kot rimski pomembneži in z nestrpnostjo pričakujete naslednji del tega potopisa.