Slovenija je s svojo izredno razgibano pokrajino raj za ljubitelje narave ter za navdušence nad kolesarjenjem. Ker je kolesarjenje vedno bolj priljubljen šport, se mu nočejo odreči niti tisti z najmlajšimi družinskimi člani. Z nekaj truda ter prilagajanja bodo na tovrstnih turah izjemno uživali tudi najmlajši.
Kolesarjenje z otroki
Zaradi pestre izbire kolesarskih poti v Sloveniji na svoj račun pridejo tudi otroci. Tudi tisti, najmanjši, ki se vozijo v kolesarskih prikolicah. Slovenija nudi mnogo gorskih kolesarskih poti, ki so tako odmaknjene, da skoraj ni prometa. Tja se lahko umaknejo tisti, ki si želijo biti sami, ali pa se zaradi prikolice z otroki bojijo prometa. Hriboviti svet še posebej prija v poletnih in vročih dneh, ko si želimo umika z vročih predelov v naravo in hribe. Za starše z malo več kondicije priporočam makadamske ceste po različnih hribih Slovenije. Ceste so večinoma lepe za kolesa, poleg tega pa tam zagotovo ne bo gneče. Tudi narava je pogosto toliko bolj nedotaknjena, kakor tista ob urejenih asfaltiranih cestah. Varnost, ki se je domačini niti ne zavedamo, pogosto toliko bolj opazijo tuji turisti. Kadar koli in kjer koli v Sloveniji imamo prost dostop do narave, hribov, jezer, rek ... Povsod je tudi izredno varno in ravno varnost je tista, ki je ključnega pomena z kolesarjenje z otroki.
Še v pleničkah in že osvojila mnogo kolesarskih podvigov
Še preden sem postala mamica, sem vedela, da se mi življenje zaradi prihoda hčerkice ne bo bistveno spremenilo. Takratna očitanja mnogih, da se bo treba zdaj pomiriti, so mi še toliko bolj dajala voljo do tega, da ostanem to, kar sem. Že v času nosečnosti se prav nič nisem odrekla športnim aktivnostim, le prilagodila sem jih svojim takratnim zmogljivostim. Ko pa je na svet prijokala Suzi, sem se »umirila« le za tri tedne in nato so se začeli najini skupni podvigi. Večina dojenčkov uživa v vozičkih. Če pa se ti gibljejo v naravi in svežem zraku, pa je to zanje še toliko bolje. Tako je tudi kolesarjenje postalo del naju obeh. Začeli sva s kratkimi progami, ki so že na začetku potekale. Vožnja s kolesom in otroško prikolico po cestah brez kolesarskih poti se mi ne zdi varna. Ker pa kolesarske poti okoli Kozjaka ter Pohorja še niso povsem urejene, nama ni preostalo kaj drugega, kot da sva se podale na makadamske gorske ceste. Nič hudega, saj imam to tudi najraje. Z rednim gibanjem sem kmalu ponovno dobila toliko moči, kot sem je imela prej. Pravzaprav je imam danes še mnogo več, saj s seboj redno vlečem otroško prikolico, Suzi pa tudi ima vedno več kilogramov. Danes ima Suzi 11 mesecev ter je za njo mnogo kolesarskih tur. Vse sprejema izredno pozitivno, uživa v vozičku in največkrat v njem kar zaspi. Na vrhu hriba vedno sledi premor z igro in malico.
Pohorje in Kozjak sta idilična za kolesarjenje z otroki
Oba hribovja nudita mnogo idiličnih cest za kolesarjenje. Večina je makadamskih, a za gorska kolesa to vsekakor ni nikakršna ovira. Odmaknjeni predeli, kjer ni gneče, temveč neokrnjena narava, tišina in mir so več kot odlični za kolesarjenje z otroki. Predvsem pa je prijetno v poletnih mesecih, ko je v dolini vročina, v hribih pod gostimi krošnjami dreves pa senca in hlad. Tako na Pohorju kot na Kozjaku obstaja mnogo cest, ki so neoznačene, ki vodijo do raznih samotnih kmetij, in pogosto so med seboj tako prepredene, da lahko naredimo krožne ture. Tukaj še ni masovnega turizma in ravno to je razlog za neokrnjenost ter samoto. Pobeg v sanje, v trenutek, ko si sredi pohorskih gozdov, kjer slišiš le žuborenje potokov, šumenje listov ter žvrgolenje ptičev. In seveda vesel smeh svojega otročička v vozičku.
Vsak starš je prepričan, da ve, kaj je najbolje za njegovega otroka. Jaz sem prepričana, da svoji hčerkici dam največ s skupnim druženjem v naravi, na svežem zraku, torej tudi s kolesarjenjem ter pohodništvom in seveda s postojankami za igro.
