Kako sta Štajerca prepotovala svet?
Simona in Jure sta zelo poseben par. V zadnjem času sta v Sloveniji postala prav posebno prepoznavna, ne toliko po imenih, kot bolj po vzdevku "Tista, ki sta šla okoli sveta! To sta ona dva, ko skačeta!". Mlada Štajerca sta po vrnitvi doživela kar majhno "slavo" saj so ju povabili na številne radijske in televizijske oddaje po Sloveniji, kjer sta vedno znova vneto razlagala o svojih enoletnih dogodivščinah. Kljub natrpanemu urniku in pripravam na številna potopisna predavanja sta si simpatična in zelo zgovorna Simona in Jure vzela čas za večerno pijačo, kjer smo hitro zatavali v spomine njunih prehojenih poti. Obilo užitkov ob branju prvega dela!
Kaj je bila inspiracija za enoletno pot okoli sveta?
Simona: Nič kaj konkretnega, enostavno samo želja po tem, da vidiva svet! (smeh).
Sta pred vajinim podvigom imela že kaj uvajanja v potovanja?
Simona: Ja pred tem sva potovala že v zelo veliko krajev. Skupaj sva bila v Grčiji, Turčiji, Tuniziji, v Egiptu celo dvakrat. Sploh Egipt nama je bil nekaj posebnega, tam sva si prvič drznila malo "zaiti" med domačine – kupit sva šla kruh v lokalno pekarno in šla na lokalno pošto v Aswanu.
Jure: Prej sva veliko hodila okoli tudi s Študenskim klubom na t. i. "city trips", kjer sva velikokrat kar sama zatavala stran od skupine.
Simona: Ena od mojih prijateljic je bila na izmenjavi v Ameriki, zato sem jaz hotela v Ameriko, Jure pa žal ne. Tako sem odšla z eno drugo prijateljico k njej na obisk. Potem pa sva šla z nahrbtniki po Tajski, naslednje leto pa v Vietnam in Kambodžo. Na moj rojstni dan sem odšla sama na Švedsko, pa mi je bilo tudi všeč. Kasneje pa sva potovala še na Zanzibar, Martinique, Kubo, Sardinijo, Sicilijo, Barcelono, Santorini (za Juretov rojstni dan).
Jure: Lani sva bila še v Združenih Arabskih Emiratih in Omanu. Pa tudi po Sloveniji in Hrvaški veliko.
Simona: Pa v Londonu sva se še fajn mela!
Jure: Ja, ja, pa Pariz, pa ta velika evropska mesta, to sva tudi že obiskala.
Ko sta odšla na Tajsko je bil to za vaju nekak prelom, je res?
Jure: Takrat sva šla prvič z nahrbtniki, leta 2008.
Simona: Ja, takrat sem začutila željo, da grem nekam z nahrbtnikom. Jure pa je bil čisto proti (smeh). In sem rekla, da grem sama! Potem sva se dva meseca pogajala in prepirala, dokler nisem enostavno kupila karte. Jure je takrat imel nek sestanek, jaz sem prišla tja in samo pred njega položila natisnjeno karto na njegovo ime. In je dobil možnost »ali gre z mano, ali pa ne«.
Priletela sva v Bangkok, ampak je takrat veliko ljudi imelo slabe izkušnje s tem mestom (danes pa je to moje najljubše mesto), pa sem raje organizirala, da greva prvo v manjše mesto. Izbrala sem Chiang Rai, čisto na severu Tajske. Imela sva sobico v enem lokalnem penzionu, in takrat je Jure odšteval dneve, kdaj bova šla nazaj domov. Potem pa sva tako uživala, da je Jure začel šteti samo koliko dni še imava na Tajskem.
Zakaj skačeta?
Simona: Huh, ja mislim, da sem jaz začela na enem od skupnih morij. Mislim, da sva bila v Turčiji.
Jure: Ja tam leta 2004.
Simona: Takrat sem se samo jaz slikala.
Jure: Sva imela preslabi fotoaparat, da bi se lahko oba.
Simona: In zato je vedno moral en slikat.
Jure: Spomnim se, da imava iz Myanmara (Burme) iz leta 2012 že eno skupno, možno pa je, da sva jih par naredila že prej.
In pol je to postal vajin »prepoznavni znak«?
Jure: Ja, ko sva ugotovila kako gre, nama je postalo ful všeč.
Sta zbirala posebna mesta, kje bosta skočila? Sta kaj pazila na pozo? Glede na to, da je na vseh slikah skoraj ista. (smeh)
Jure: Ne ne, to je bilo čisto spontano.
Simona: Ja včasih nama je takoj uspelo, včasih sva rabila 5–6 krat, da nama je uspelo, včasih pa sva samo pustila, ni bil najin dan.
Jure: Poze pa nisva trenirala, enkrat sem probal z zaprtimi usti, pa ni šlo (smeh).
Simona: Jaz pa sem jo na Maldivih enkrat spremenila, da je zgledalo bolj graciozno.
Kako gledata na Slovenijo sedaj?
Jure: Slovenija je res lepa. Za turista verjetno ena najboljših držav v Evropi za potovanja. Je mala, je raznolika, poceni in enostavna.
Simona: Pa dobro hrano imamo!
Jure: Je pa res, da kamorkoli greš in se z nekom pogovarjaš (od Slovencev), bo vedno okoli šeste minute pogovora začel jamrat. Pa ne malo, veliko. Vedno isto, kako bi, pa kako ne moremo, pa še tisto kar bi, nam država ne dovoli.
Simona: Res smo zelo drugačni.
Jure: Ja, sva imela z Britanci in Kanadčani en tak pogovor, in so veliko bolj podjetni. Smo se pogovarjali, kako za učitelje ni dela v Sloveniji in oni rečejo, da je to velika možnost za kak nov biznis, ne pa, da je to slabo.
S potjo okoli sveta pa je nastajal tudi vajin blog.
Simona: Ja, sicer nisva tako aktivna, kot želiva biti. Nisva imela veliko časa, da bi se temu res posvetila.
Jure: Imava še ogromno materiala, ki ga še nisva objavila.
Simona: Ja, jaz sem hotela vedno pisati blog. Prej sva že imela dva bloga, ki sva ju bolj pisala za družino in so bili potopisne narave. Sedanji blog večinoma pišem jaz. Je v angleščini, ker sva tako imela najmanj dela in razumeli so ga najini prijatelji v tujini, sodelavci v Avstriji, Slovenci pa tako obvladamo angleško. Sedaj pa se bova trudila objavljati tudi v obeh jezikih, ker sva dobila nekaj sporočil s takšno željo.
Sta imela dolge priprave za potovanje?
Jure: Ne, dejansko sva se prepozno spravila k pripravam na tale podvig. GoPro bi morala prej kupit. (smeh)
Simona: Morala bi se naučit delat z GoPRo-jem veliko prej in sva potem po poti izgubljala čas s tem, ko sva ugotavljala, kako ga uporabljat.
Jure: Ja videe bi lahko posnela boljše.
Simona: Meni so tudi odobrili enoletni "dopust" v službi v vrtcu komaj junija. Jure pa se je uspel že prej dogovoriti, da bo kot učitelj angleščine delal preko Skypea. Potem sva odpovedala stanovanje. Avto sva hotela prodat, pa nama ni uspelo.
Sama bi svetovala, da je tri mesece dovolj časa, da se naredi vse v miru. Če si pa Juretova sestrična Tina pa 6 mesecev (smeh). Ja, pa da ne pozabim, vnaprej sva kupila tudi karto iz Amerike v Avstralijo, ker sva tam želela doživeti novo leto. Tudi Južno Ameriko sva okvirno splanirala, ker je bila prva destinacija.
O Juretu in Simoni:
Simona iz Maribora in Jure iz Cerkvenjaka živita v Grazu v Avstriji. Od septembra 2015 do julija 2016 sta obiskala 22 držav in naredila krog okoli sveta. Več o njunih prigodah si lahko preberete na njunem blogu
sLOVEnians Travel ali pa obiščete njun
Facebook in
Instagram profil, kjer bosta sporočala tudi o bodočih potopisnih predavanjih.
.JPG)
.JPG)
.JPG)
.JPG)
.JPG)
.JPG)
.jpg)
.JPG)
