Petra Marinč

Prostovoljka Popotniškega združenja Slovenije

Petra Marinč

Moja strast po potepanjih se je pričela že v osnovni šoli, ko sem doma odkrila stare popotniške knjige. Do sedaj sem obiskala več kot šestdeset držav. Vzpon do baznega tabora Mount Everest je bil eden večjih hribovsko-popotniških podvigov, prav tako vzpon na najvišjo goro Afrike Kilimandžaro tri mesece pred tem. V Turčiji sem s padalom skočila in se tako pripeljala na najlepšo turško plažo Oludeniz, prenočila v zaporu v hostlu Celica v Ljubljani, iskala divje orangutane ter največjo rožo na svetu, raflezijo, na Borneu, v Avstraliji opazovala divje kenguruje in krokodile, na Filipinih šnorkljala z največjo ribo na svetu, kitovcem, in kolesarila po »cesti smrti« v Boliviji, zato lahko rečem, da sem kar precej pustolovsko dekle.

Na potovanjih združujem dve strasti – tako potepanje kot tudi fotografijo. Brez te seveda ne gre. Prav tako kot potujem tudi rada opisujem svoje popotniške dogodivščine v revijah in časopisju, objavljam slike na razstavah ali sodelujem v foto-natečajih. Čisto po slučaju sem pred desetletjem odkrila Popotniško združenje Slovenije, se pridružila fenomenalni ekipi in sedaj kot prostovoljka pišem članke za spletno revijo Globetrotter.