Potovanje po Švici smo si ekipa popotnikov, od predšolskih otrok do penzionistov planirali tako, da je bilo zelo razgibano, polno novih dogodivščin in spoznavanja čudovite švicarske pokrajine. Potovali smo s kombijem, vsako noč prenočili v drugem kempu, si sami kuhali ter sleherni dan doživeli ogromno lepega. Švica slovi kot precej draga destinacija, ampak z malo iznajdljivosti je lahko potovanje po teh lepotah tudi precej ugodno.
Zagotovo je ena najugodnejših možnosti za potovanje po Švici ta, ki smo jo izbrali mi. Z lastnim prevozom, kar je že iz stališča svobode najbolje, saj smo se ustavljali točno tam, kjer nam je bilo všeč in nismo bili odvisni od drugih. Vsi smo bili v enem kombiju, kar nam je še dodatno pripomoglo pri ugodnih cenah prevoza, saj smo vsi skupaj krili stroške goriva, vinjete in parkirnin. Vsako noč smo prenočili v drugem kempu. Razlog za to je bil, da smo hitro potovali, želeli videti in doživeti največ, kar se je v dobrem tednu dni dalo. Cene kempov so ugodne oziroma primerne skoraj za vsak žep.
Za hrano pa smo poskrbeli povsem sami. Že pred odhodom smo nabavili veliko živil, ki smo jih peljali s seboj na potovanje. Vsako jutro in vsak večer smo imeli toplo hrano. To je zagotovo najceneje, za otroke pa še najbolj zabavno. Vsak je bil zadolžen za en del opravila in tega smo se tudi držali ter tako odlično sodelovali. Najdražje, kar smo plačali v Švici, so bile vožnje z zobatimi železnicami, kar nas je stalo vse od 20 evrov pa do 160 evrov na osebo. Četudi so cene zobatih železnic zelo visoke, se to v Švici skorajda mora doživet. Ostalih vstopnin nismo imeli veliko in tudi cene za vstop v jamo ali sotesko so bile povsem normalne.
Mesti, ki ležita blizu eno drugemu, sta tako turistično kot gospodarsko zelo poznani in vsekakor se ju ne sme izpustiti za ogled. Obe mesti ležita vsaka ob svojem jezeru, nedaleč proč pa se že dvigajo visoki hribi.
Nam bolj prijetno je bilo mesto Luzern, ker je manjše, tam je nekoliko manj gneče in pa predvsem zaradi znamenitega mostu. Mesto leži na severnem delu jezera Luzern, kjer se v jezero izliva reka Reuss. V centru so lepo ohranjene zgodovinske stavbe, srednjeveško jedro ter lesen most Kapellbrücke. Most poteka poševno čez reko Reuss. Zgrajen je bil že leta 1333. V notranjosti mostu je na ogled več kot sto slik iz 17. stoletja, ki prikazujejo pokrovitelje ter prizore iz zgodovine mesta. Mostu se v sredini dotika osmerokotni vodni stolp, ki je bil nekoč del mestnih utrdb. Sprehod po centru mesta čez leseni most ter po lepo urejenih, obrečnih in objezerskih poteh je zelo lepo doživetje. Lahko pa se na ogled odpravimo tudi z ladjico.
Zürich je precej veliko mesto, kjer srečamo ljudi z vseh koncev sveta. To največje Švicarsko mesto spada me najdražja mesta na svetu, a z malo premisleka se ga da doživeti zelo ugodno. Center smo prehodili kar peš, si tako ogledali mesto ter si v centru privoščili le slasten sladoled. Nas je ovirala le precejšna gneča, katere je bilo več na cestah, kakor pa ob sprehodu skozi mesto. Mesto ponuja za ogled mnogo zgodovinskih stavb, lepih parkov, promenade ob jezeru in živahnih trgov. V mestu imajo tudi mnogo zabav, kulturnih dogodkov, trgovskih centrov itd. Ogledamo si ga lahko tudi iz turistične ladje, ki vozi tako po jezeru kot tudi reki Limmat, ki se vije skozi mesto.
Na Jungfraujoch vozi najslovitejša gorska železnica, ki pripelje v neposredno bližino štiritisočaka. Nahaja se na Unescovem seznamu svetovne dediščine, znana tudi pod imenom Top of Europe. Zobata železnica, ki vodi na sedlo na kamnito izboklino med vrhovoma Jungfrau in Mönch, je najvišje ležeča zobata železnica na svetu. Pripelje do 3454 metrov visoko, nato pa s pomočjo dvigal lahko pridemo še nekaj metrov višje, in sicer do 3573 metrov. Piko na i pa da na vrhu terasa za opazovanje, kjer se ob lepem vremenu kar ne moremo načuditi lepotam te gorske narave.
Dostop do najvišje točke zobate železnice je sprva z kabinsko žičnico ter nato dalje z zobato železnico. Zobata železnica poteka delno pod zemljo in delno po površju. V objektu, ki se nahaja na vrhu, je na voljo več restavracij, trgovin, razstav, razgledna ploščad in zelo zabavnih tunelov, speljanih znotraj ledenika. Za vse obiskovalce pa je velikega pomena tudi to, da nas ob primernem vremenu spustijo na sam ledenik. Za otroke je bilo na ledeniku najbolj zanimivo doživetje, poleg vožnje z zobato železnico, hoja znotraj ledenika. Rovi so skrbno oblikovani in vmes je mnogo zanimivosti, ki nas zabavajo. Otroke še posebej pozitivno preseneti zabaven lik iz risanke Ledena doba.
Appenzell je kanton v Švici, ki slovi po čudoviti neokrnjeni naravi, nepopisno lepih razgledih z mogočnih gora in eni najbolj posebnih planinskih koč v Švici. Istoimensko se imenuje tudi vas Appenzell. Sicer pa je celotna regija poznana tudi po podeželskih običajih in tradicijah, kot so spust živine z gora v jesenih, kulturnih dogodkih, ljudski glasbi, kmečkih plesih in seveda pohodništvu. Domačini pravijo, da nikjer drugje v Švici ni tako raznolikih skalnih formacij kot pri njih. Te mogočne skalne formacije segajo 2500 metrov v višino in so zares nekaj posebnega. Mi smo se podali v gore, sprva z nihalko, na kar smo pot nadaljevali peš. Izbrali smo krožno pohodno pot in med pohodom uživali v čudovitih razgledih med gorskimi cvetlicami, se podali na pohod skozi jamo ter do znamenite planinske koče. Planinska koča Aescher je ujeta pod mogočno previsno skalo in je zaradi svoje posebne lege ena najbolj fotografiranih planinskih koč. Pohod nas je vodil tudi mimo prijetne kapelice, ki je postavljena pod mogočno skalo. Povratek v dolino smo imeli prav tako z nihalko.
Jama se nahaja v bližini Interlakna in velja za eno bolj poznanih turističnih atrakcij Švice. Že sam dostop po lepo urejeni poti navzgor do jame je poseben. Prečkamo nekaj mostov čez potok in tudi slap, sprehodimo se skozi lepo urejen park, ki je postavljen v strmo pobočje pod jamo. Prav tako je čudovit tudi vhod v jamo. Jama je velika 14 kilometrov, a le en kilometer je odprt za obiskovalce. Gre za kraško jamo, kjer lahko vidimo tudi nekaj kapnikov. Pot za obiskovalce je varna, lepo osvetljena in označena. Za ogled jame potrebujemo slabo uro, na ogled pa se lahko podamo sami, za to ne potrebujemo vodnika. Opazujemo lahko potok, ki teče skozi jamo, ter mnoge jamske formacije. Ob povratku od jame nazaj do parkirišča priporočamo postanek v muzeju o jami, kjer izvemo še marsikaj zanimivega. Za otroke je na voljo tudi prijetno igrišče. Če pa si zaželimo kaj pojesti ali popiti, je tik pred vhodom v jamo prijetna restavracija s čudovitim razgledom na jezero.
V Švici so vedno bolj popularni viseči mostovi, kar nakazuje na to, da jih je vsako leto več. Viseči mostovi so priljubljena turistična točka za obiskovalce. Običajno jih naredijo v bližini kakšnih drugih turističnih atrakcij, čez razne soteske, doline, skratka tam, kjer nam lahko omogočijo čudovite in pa predvsem vrtoglave razglede na dno soteske ali doline. Eden izmed takšnih vrtoglavih mostov je v bližini jame St. Beatus.
Lepoto Švice le s težavo opišemo tako, kakor je v resnici. Čudovita neokrnjena narava nas je obdajala čez večji del potovanja. Švicarska infrastruktura, ki nam omogoča še lepši dotik njihove čudovite narave, je za obiskovalce izjemna turistična atrakcija. Le redko kje lahko doživimo toliko izvrstnih in različnih naprav, ki nas popeljejo v osrčja Švicarskih Alp.