Potovanje v Švico – 2. del

Liechtenstein

Liechtenstein je majhna srednjeevropska država, kneževina, ki je stisnjena med Avstrijo in Švico. Državica je pretežno gorata. Glavno mesto državice je Vaduz, ki se nahaja ob vznožju mogočnih gora. V strogem mestnem jedru je na voljo nekaj lokalov ter trgovinic s spominki. Nad mestom se mogočno dviga grad, v katerem že 250 let živijo vladarji Liechtensteina. Do gradu se lahko podate peš ali pa z avtom. Žal pa grad ni odprt za javnost.

V državici je na voljo kar nekaj zanimivosti za ogled. Imajo nacionalni park, imenovan Rugell, ki je dom mnogih ptic in metuljev. Park je najlepši za ogled s kolesom ali pa peš. Zgodovinska vasica Bendern je zanimiva zaradi svojih zgodovinskih stavb. Majhen kraj Balzers slovi po spektakularnem gotskem gradu. Nam najbolj zanimive pa so bile Liechtensteinske gore.

Liechtenstein slovi po čudovitih gorah, ki so za obiskovalce priljubljene v vseh letnih časih. Pozimi so tam smučišča, poleti pa so lepe in strme gore priljubljene za pohodnike, plezalce, gorske kolesarje, padalce in nasploh za ljubitelje lepe narave. Priljubljeno smučišče Malbun je lepo za obisk tudi v toplejšem delu leta, kjer se mogočne smučarske proge spremenijo v pašnike, polne krav z glasnimi zvonci.

Bodensko jezero

Bodensko jezero drugače imenujejo tudi Južnonemško »morje«, saj je na videz veliko skoraj kot morje. Je pa tudi večje od slovenskega koščka morja. Jezero je tako veliko in zanimivo, da se mnogi tja podajajo kar na letni oddih. Jezero polni mogočna reka Ren in še več manjših pritokov. Jezero pa ni edina zanimivost tukaj, ampak tudi kraji okoli jezera, kjer je mnogo vinogradov in manjših gričev.

Jezero je ledeniškega nastanka. Nekoč je bil tukaj Renski ledenik, ki je z otoplitvijo počasi izginil, voda v kotanji pa je ostala in tako se je ustvarilo eno največjih jezer v Srednji Evropi. Jezero je veliko 536 kvadratnih kilometrov, obala pa je dolga 272 kilometrov. Njegova najgloblja točka je kar 254 metrov.

Lindau

Ob nemški obali se nahaja turistično precej oblegano mestece. To je mesto Lindau, ki se nahaja na istoimenskem otočku. Otoček je že zdavnaj povsem poseljen, zato se na njem najbolj splača iti do pristanišča in starega mestnega jedra. V centru je tudi nekaj kopališč, toda večina je plačljivih. Levo od pristanišča, kakšnih pet minut hoje, pa se nahaja tudi prosti dostop do vode. Gre za majhno in precej prijetno plažo, za katero turisti niti ne vedo. Raziskovanje mesta priporočamo peš ali pa s kolesom, saj je v samem mestu skoraj nemogoče dobiti parkirišče. Izven mesta pa je na voljo mnogo parkirišč, od katerih pa ni daleč do mesta. Približno deset minut hoje in že smo v starem mestnem jedru ter v pristanišču.

Mesto Lindau ima za seboj zanimivo zgodovino, saj je bilo prvič omenjeno že davnega leta 882, ko so na otoku ustanovili samostan. Menda pa je bil otok naseljen že pred tem, v rimskih časih, o čemer pričajo najrazličnejše najdbe. Mesto je imelo poseben status znotraj Svetega rimsko-nemškega cesarstva vse do leta 1802. To je še danes vidno na veličastni arhitekturi, na to pa so ponosni tudi tamkajšnji meščani. Obiskovalci uživajo predvsem ob pogledu na mogočen vhod v pristanišče, katerega ščiti mogočen svetilnik ter kip bavarskega leva.

V starem mestnem jedru so vredni ogleda stara mestna hiša, stolp Magenturm, mestna katedrala, dve cerkvi in sicer cerkev svetega Štefana in svetega Petra ter seveda pristanišče. Za ljubitelje nakupovanja je najbolj privlačna nakupovalna uličica Maximilianstrasse, kjer so tudi mnogi gostinski lokali. Lep pa je tudi sprehod po mestni objezerski promenadi.

Cepelini

Skoraj nemogoče je, da ob obisku jezera ne bi videli leteti kakšnega izmed cepelinov, zračnih ladij, katerim se je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja obetal velik uspeh za prihodnost. Toda načrte jim je prekrižala tragična nesreča, ko je v New Yorku cepelin ob pristajanju treščil v tla. Zato velja leto 1937 zadnje leto za medcelinske polete s cepelinom. Kljub zgodovini je vožnja s cepelinom prava atrakcija na Bodenskem jezeru. Cene so sicer precej zasoljene – za pol ure je 290 evrov – a kljub temu se mnogi obiskovalci podajo na polet s cepelinom. V mestu Friedrichshafen, ki se nahaja le malo naprej od mesta Lindau, je muzej cepelinov. Zakaj je muzej ravno tukaj? Odgovor je preprost, saj je bila ravno okolica mesta Friedrichshafen tista, kjer so razvili cepeline in ravno tu je tudi bil izveden prvi uspešni polet leta 1900.

Potovanje okoli Bodenskega jezera

Potovanje okoli jezera je zanimivo na vseh točkah. Cesta se bolj ali manj drži obale, tako da imamo kljub gosti poseljenosti in mnogih živih mej ter drugih ograj tu in tam vseeno lepe poglede na jezero. Dostopov do jezera pa žal ni kar na pretek. Parkirišča so v zaledju, od tam pa se lahko v večini le peš podamo do obale jezera. Lahko pa se odločimo tudi za potovanje čez jezero, in sicer so nam na voljo trajekti. Mi smo izbrali to možnost, saj nam je skrajšala pot do otoka Mainau, ki smo si ga želeli ogledati. Trajekt v času turistične sezone vozi tako rekoč neprestano, tako da čakanja sploh ni bilo.

Otok Mainau

Otok Mainau je ena lepših turističnih točk na Bodenskem jezeru. Gre za majhen otok, saj od severa proti jugu meri le 610 metrov, od zahoda proti vzhodu pa 1050 metrov. Njegov obseg pa je približno tri kilometre. Na otok ni dovoljeno z avtom. Parkirišče je urejeno na celini, od koder se preko mostu podamo peš na otok. Nekateri otok Mainau imenujejo tudi otok cvetja, saj je cvetje glavni razlog, ki privablja obiskovalce. Nastanek parka na otoku je povezan z vojvodo Friderikom I., ki je leta 1856 ustvaril otoški arboretum. Danes je na otoku okoli 500 vrst listavcev in iglavcev, mnogo eksotičnih vrst rastlin, tudi dragocene vrste rastlin se najdejo na otoku, ter kar okoli 200 vrst rododendronov in azalej. Zaradi mile klime tam odlično uspevajo palme in druge sredozemske rastline. Tam je zaposlenih mnogo vrtnarjev, ki nenehno skrbijo za rastline, da te sijejo v vsej svoji lepoti. Poleg čudovitih rastlin pa je na otoku še nekaj zgodovinskih stavb. Otok je zanimiv za obisk v vseh letnih časih, ima pa vsak letni čas neke posebnosti. Mnogi se najraje podajo tja spomladi, ko imajo razstave orhidej, nekateri poleti, ko je vse v bujni rasti, ali pa jeseni, ko je zaradi obarvanih listov otok ponovno odet v čudovite barve. Pozimi je otok sicer nekoliko manj zanimiv, je pa vseeno lep sprehod po urejenih poteh. Zagotovo pa je razgled na jezero čudovit v vseh letnih časih. Sprehod med mogočnimi drevesi, starinskimi stavbami, skulpturami in vodnjaki je lahko čudovit kadarkoli. Še posebej pa na svoj račun na otoku pridejo otroci. Na otoku je namreč mnogo igral, ki so prava atrakcija za otroke in pa hiša metuljev.

Renski slapovi

Nedaleč od Bodenskega jezera se nahaja še ena zelo pomembna turistična atrakcija, to so Renski slapovi. Gre za največje slapove v Evropi, ki pa se nahajajo na reki Ren v Švici. Najvišja višina slapov je 23 metrov, širina pa kar 150 metrov. Povprečni pretok reke preko slapov je različen, odvisno od letnega časa. Pozimi znaša okoli 250 kubičnih metrov na sekundo, poleti pa kar okoli 700 kubičnih metrov na sekundo. Pretok vode preko slapov je tako močan, da onemogoča vzpon ribam, razen jeguljam, ki so edine sposobne prečkati slapove po vodnem toku navzgor. V 17. stoletju je bil zgrajen plavž za taljenje železove rudi. Uporabljali so ga vse do prve polovice 19. stoletja. Danes so Renski slapovi namenjeni le turizmu in s tem prinašajo državi velike dobičke. Mi smo se odločili za ogled slapov na dva načina. Prvi je peš po urejenih poteh, ki so nas privedle čisto do slapu. Tako blizu, da smo bili mokri. Na te vrste ogledov se podaja večina obiskovalcev. Le, da najbližjo ploščad nekateri izpustijo, ker niso ravno navdušeni nad močnim škropljenjem od slapu. Zgrajeno imajo tudi dvigalo, ki omogoča dostop za invalide, vozičke in vse, ki se želijo izogniti strmim stopnicam. Zagotovo pa je najbolj poseben in adrenalinski ogled slapov z ladjico, ki zapelje skoraj pod slapove. Tu pa je zagotovljeno, da so vsi obiskovalci vsaj malo mokri. Z doplačilom se lahko z ladjico zapeljemo tudi do razgledne točke na sredini Renskih slapov. Mi smo izbrali samo vožnjo z ladjico brez razgledne točke v sredini, saj smo že tako ali tako ogromno videli in doživeli.

Potovanje po tem delu Evrope, torej po goratem Liechtensteinu, okoli gromozanskega Bodenskega jezera ter do največjih slapov v Evropi, je zares čudovito doživetje. Tu se da doživeti ogromno in lahko bi se odločili tudi za potovanje samo v tem delu. Ker pa je bila za nas glavna točka potovanja država Švica, so bili ti ogledi le še dodatek na naši poti. Torej se je z Renskimi slapovi naše ciljno potovanje šele začelo.