Maribor - mesto obdano z lepoto – 2.del

In v tem članku se bomo iz Maribora odpravili prav v to, severovzhodno smer, proti Perniškemu jezeru – največjemu izmed teh jezer v dolini reke Pesnice – in še naprej, vse do desnega brega reke Mure.

Če želite, se lahko odločite za malenkost daljšo pot, kjer se najprej ob Dravi odpravite proti Malečniku, o katerem sem že pisal prejšnjič, vendar nato tam zavijete na Mariborsko vinsko cesto in preko se napotite preko Vodol proti Peklu... lahko se odločite da boste šli tudi preko Meljskega hriba in prav tako prišli do Vodol... vendar v kolikor nimate pri sebi dokaj dobrega zemljevida, ali domačina da vam pokaže pot, priporočam magistralno cesto, ki vodi preko Košaškega dola. Na tej cesti se držite smeri Lenart in kaj kmalu boste vozili vzporedno z avtocesto Maribor-Murska Sobota-Budimpešta. Tako boste prišli v naselje Pernica, ki ga boste prepoznali po srednjeveški romarski cerkvi Svete Marjete.
 
Priznati moram, da se mi ta cerkev dopade, saj navkljub obnovi ni izgubila pridiha starosti. Ob cerkvi je tudi župnišče, kjer lahko dobite kar nekaj informacij o sami zgodovini tako cerkve kakor kraja in seveda, kakor je v Sloveniji v navadi, boste takoj ob cerkvi našli tudi pravo, tradicionalno, domačo gostilno.

A bolj kot sam kraj, me je navdušilo jezero, ki nosi ime po kraju. S kolesom ali peš si lahko privoščite zelo prijeten izlet okoli jezera, ali pa jezero prečkate čez nasip na sredini.
 
Pot pa potem nadaljujemo dalje na sever, kjer priporočam, da najprej zavijemo v smeri Jakobskega Dola – saj se bomo preko Jareninskega Dola vračali (in to kar naslednji dan).

V Jakobskem Dolu vam poleg impozantne cerkve vsekakor priporočam obisk Gostilne in Vinoteke Žmavc, kjer lahko vidite kako so nekoč hladilniki delovali tudi brez elektrike – zlasti pa degustirate izvrstna predikatna vina v impresivni zgradbi v samem vaškem centru.
 
Ko pa se tukaj prijetno okrepčate, pa si je zagotovo vredno ogledati tudi Mlin na veter, galerijo in muzej na prostem Vogrin. Zlasti danes, ko se vedno več govori o izrabi vetra kakor vira energije, je mlin na veter dober primer, kako lahko to energijo uporabimo ne le za proizvajanje elektrike, temveč v vse mogoče namene. Videli pa boste tudi zbirke različnih kmetijskih pripomočkov, ki so nekoč zagotavljali, da bo na mizi kaj za jesti.
  
Nato pa pot nadaljujte proti vzhodu preko Ročice, Plodršnice in Zgornjega Gradišča na Zgornjo Velko, do znane cerkve Marije Snežne, o kateri je kar nekaj naših pisateljev pisalo tako bolj sproščene (Partljič) kot zelo resne (Jančar) zgodbe. Ob sami cerkvi sta tudi poročna dvorana in pa galerija, kjer boste lahko pobližje spoznali dela akademskega umetnika Gabrijela Kolbiča, na parkirišču pod cerkvijo pa se nahaja eden izmed cepičev najstarejše vinske trte na svetu.
 
Ko pa se iz Zgornje Velke spustite proti vzhodu, pridete do hiše tisočerih zgodbe – Methansove hiše, kjer vam bo njen lastnik ne le povedal, temveč tudi pričaral vzdušje teh krajev in njihovo zgodovino.
    
Seveda se je mogoče tudi od tukaj kar hitro vrniti nazaj v Maribor, vendar bi morda vseeno želeli prespati kje ob severni meji, ob reki Muri, zato vam priporočam, da se odpravite v Sladki vrh, kjer lahko prenočite v gostišču, ali pa se dogovorite za prenočitev na kateri izmed okoliških turističnih kmetij z nastanitvijo, da lahko naslednji dan spočiti nadaljujete pot, kakor bom to storil jaz v naslednji številki.