Kolesarjenje po Škotski – 3. del

 

Ob rečnem kanalu pelje kolesarska pot, enkrat celo čez avtocesto, ki te pripelje direktno v Edinburgh. Ker sem na severu skrajšal pot, sem v mesto prišel štiri dni prezgodaj. Predvideval sem en dan počitka, ker sem od ljudi izvedel, da si moram ogledati mesto. In res imaš kaj videti. Mesto me je navdušilo, ampak ogledal sem si samo majhen del. Lahko vidite katedralo, spomenike, veličastne stare stavbe in ogromno trgovin z spominki. Brez trume Azijskih turistov tudi ne gre. Želel sem si ogledati grad, toda cena za ogled je velika, 43,5 €. Zame preveč, zato sem se raje sprehajal po trgovinah. V njihovih tradicionalnih barvah prodajajo vse, kar ti srce poželi. Že drugič sem zapadel v nakupovalno mrzlico. Po celem mestu igrajo na dude. Prestavljajo se iz enega mesta do drugega in navdušujejo ljudi. Ta dan je bil namenjen počitku, a ne vem, kako bi v tem mestu počival. Dnevi potekajo zelo počasi. Na poti sem že 29 dni, avanturi pa ni videti konca. Kolesariš od kraja do kraja z možgani na OFF, prepustiš se naravi in ne obremenjuješ se z ničemer. Ta občutek je fenomenalen, svoboden.

 

 

Ostali so mi še štirje dnevi, zato sem se zapeljal še malo po južnem delu države. V Lanarku sem naletel na nekakšen karneval, podoben našim. Z eno razliko – imeli so svojo kraljico in štiri ansamble z dudami. Mene so najbolj navdušili ansambli. Ko slišite enega igralca na dude, se že ta ne more primerjati z ansamblom. Tu pa sem slišal kar štiri. Srce mi je žvižgalo po njihovih taktih, tako zelo sem užival. Bližal sem se Glasgowu, predzadnji dan potovanja pa sem imel prvič probleme z nočitvijo. Vse je bilo zasedeno. Tudi policisti mi niso znali pomagati. Našel sem samo nekakšno športno akademijo z nekaj igrišči in veliko stavbami. Nič drugega mi ni preostalo, kot da se skrijem za eno od stavb in postavim šotor na divje. Najbolj me je skrbelo za kolo, vse ostalo sem imel v šotoru. Pa tudi to sem preživel. 

 

 

V Glasgow sem prišel okoli 12. ure in kar težko je bilo verjeti, da mi je uspelo priti ne na cilj, ampak nekaj, kar so mi vsi, razan prijatelja Krista odsvetovali. Potoval boš sam, imel boš slabo vreme, kje boš spal? Takšne besede sem poslušal pred potovanjem. Imel sem sanje, željo in pozneje sem ugotovil, da sem imel tudi veliko trme. Na tem mestu moram priznati, da ni bilo lahko. Res je bilo veliko slabega vremena, deset dni me je zeblo v prste na levi nogi. Nekajkrat sem ostal brez večerje zaradi čudnih ur restavracij. Problemi s trgovinami, bankomati. Prvi dnevi so bili še posebej težki. Sam tavaš po krajih, izgubljen, neizkušen. Na mojo srečo pa so se vsak dan dogajale tudi prijetne stvari in te ti dajo spodbudo za naprej. Danes imam veliko lepih spominov, spomnim pa se samo dveh hudih dnevov. Sta bila pa tako huda, da sem  si rekel: »Joži, če pa to preživiš, si car.« Še dobro, da imamo na voljo sodobno tehnologijo. Vsak dan sem se lahko pogovarjal z družino in prijatelji in ti so me vseskozi spodbujali. Edini problem, ki bi lahko bil problem, je bila osamljenost na cesti. Pa ni bil. Na potovanju nisem imel nobenih težav z zdravjem ali s kolesom. Vse je potekalo tako dobro, da je kar težko verjeti, da na takšnem potovanju nimaš nobenih težav. Prekolesaril sem 2053 km. 

 

 

15. junij je bil dan za odhod. Na letališču in letalu ni bilo nič posebnega. Se je pa zato spet zapletlo s prevozom domov. Na koncu se je vse izšlo dobro in snidenje z domačimi je bilo polno čustev. Še dolgo v jutro smo se pogovarjali.

 

Privoščite si oddih na Škotskem, ampak ne s kolesom, je preveč zahtevno. Najboljša izbira je najem avtodoma. Videli boste naravo, ki mislim, da ji v Evropi ni para. Marsikdo že ve, da so prijazen narod, ampak so me nekajkrat res prijetno presenetili. Z besedami hvala, prosim in oprostite boste dosegli vse.

 

Ne samo, da rabite adapter za njihove vtičnice, dobro poglejte, ker imajo dodatno stikalo. Če ni prižgano, ne boste imeli elektrike. Najbolj nenavadna pa so stikala pred tuš kabino, če jih ne pritisnete, voda ne bo pritekla. Ali pa plinski štedilnik ne bo gorel. Denar lahko dvigujete samo na dveh bankah (Royal Bank of Scotland in Bank of Scotland). Imajo različne oblike podob na denarju za isto vsoto. Cene so visoke za naš standard. Ko je ura sedem zvečer, zunaj dežuje, vsa prenočišča so polna, ti ne preostane nič drugega, kot da zaviješ v hotel. Tu pazite, kuhinja v restavraciji se zapre najkasneje ob devetih zvečer. Kolesarskih trgovin je malo, na zahodu skoraj nič, medtem ko imajo na vzhodu nekatere trgovine po večjih mestih odprto tudi ob nedeljah. Cesta so slabe, poti slabo označene, imajo pa izogibališča za vozila po manjših vaseh. Škoti so strpni šoferji, niso pa strpni pešci ali kolesarji. Kolesarskih cest je kar nekaj. Prvi problem nastane, ko ni nikjer oznak za prenočišča, trgovine ali bankomate. Drugi problem je slaba označenost. Iz kolesarske poti se pripeljete v mesto, tam pa ni nobene oznake, kako priti iz mesta nazaj na kolesarsko pot? Je pa ena prednost. Več vidite in bolj ste v stiku znaravo. Sam sem kombiniral pot s kolesarskimi potmi in regionalnimi cestami. Lahko si kupite avtokarto, ki je v velikosti A3 formata in ima res narisane vse ceste. 

 

 

Naj slabo vreme in visoke cene ne bodo izgovor, da si Škotske ne bi ogledali. Tudi pri njih za dežjem posije sonce in tudi tam se lahko poceni prespi. 

 

Cena potovanja je bila visoka. Za prenočišča in hrano sem porabil 2100 €, prevoz 415 € in 1450 € za nakup nepremočljive opreme, pametnega telefona zaradi navigacije in kup malenkosti, brez katerih ni dobro potovati. Nobena cena ni visoka, če se ti izpolni nekaj sanj. Trudim se, da bi opisal potovanje, pa govorim samo o tehničnih stvareh. Morate ga doživeti na svoji koži, videti s svojimi očmi. Ko je sonce posijalo na jezero, obdano s hribi, sem se moral ustaviti in uživati v lepotah narave. Na žalost vam tudi slika ne bi prikazala tistega, kar sem čutil v srcu.

 

Na koncu bi se rad zahvalil vsem sponzorjem, ki so mi omogočili, da je bilo potovanje malo cenejše in manj stresno. Podjetje Novem mi je omogočilo dopust in nakup nekaj opreme, v trgovini BIKE SHOP so mi servisirali kolo. Finančno pomoč so mi ponudili še v podjetju PROFI t.i.m. in KAM sistemi iz Matk, EUROSERVIS RONA iz Roj pri Šempetru in samostojni podjetnik Janez Rojnik. Največja zasluga za potovanje pa je namenjena mojemu maserju Goričan Boštjanu. Brez njega ne bi bilo potovanja. Dva tedna pred potovanjem, ko sem imel vse, dopust, denar in opremo, sem začutil hudo bolečino v predelu hrbtenice (išias). Ker že poznam simptome, vem da sem bil na poti v bolniški stalež za vsaj en mesec. Njegovemu znanju in rokam se lahko zahvalim, da me je v dveh dnevih spravil na noge in sem lahko doživel največjo pustolovščino v življenju. Še enkrat hvala vsem skupaj.

 

Škotska me je tako zelo navdušila, da bi že naslednji dan šel nazaj. In bom šel. Tokrat ne s kolesom, ampak z avtom. Želja je videti še razgled z vrha hriba. Naslednji kolesarski cilj je Nova Zelandija. Abrahama želim praznovati v deželi tam spodaj.