Potovanje v času korone – 2. del

Narodni park Paklenica, ki obsega področje, veliko 95 km2, se od leta 2017 ponaša tudi z vpisom bukovih gozdov na področju parka na Unescov seznam svetovne dediščine. Že pri vhodu, nedaleč od parkirišča, nas pričaka prva atrakcija, in sicer skrivni atomski bunker, ki je vklesan v skalo in je nastal v časih, ko odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo niso bili ravno blesteči. Bunker je bil namenjen za najvišji vrh tedanje Jugoslavije v primeru jedrskega napada, danes pa se lahko tudi vi sprehodite po tem kamnitem labirintu ali pa se preizkusite v prostem plezanju. Bunker s stanovanjskimi prostori, dvoranami in vsem, kar spada zraven, ni bil nikdar dokončan, saj po smrti sovjetskega voditelja Stalina ni bilo več potrebe po takšnem objektu. Od petdesetih pa vse do devetdesetih let prejšnjega stoletja je bil bunker strogo varovana skrivnost, čeprav se nahaja tik ob glavni poti v narodnem parku. A bunker ob vhodu v narodni park je bolj za popestritev kot pa glavni razlog obiska.

Ob vhodu v bunker pa naletimo na drugo posebnost; Narodni park Paklenica je namreč zelo znan center prostega plezanja in zato ni nič čudnega, če boste srečali na desetine plezalcev. A tudi to na samem začetku.

Narodni park Paklenica pa v nadaljevanju ponuja vse od arheoloških najdišč do več kot 115 podzemnih pečin in jam, na površju pa nas čaka bogat rastlinski in živalski svet. Do danes so namreč zabeležili kar 84 vrst metuljev, 165 vrst ptic in še mnogo drugih živali.

Po ozkih, a urejenih poteh lahko pridete do planinskega doma, od tam pa do naselja Ramići, kamor ne vodi nobena cesta in je zato kraj dostopen le peš ali pa s konji ali mulami. Ramići so eden od desetih zaselkov skoraj brez prebivalcev; ostalih devet pa se imenuje Parići, Njive, Kneževići, Katići, Škiljići, Jasenar, Rimenić, Jurline in Marasovići. Prav turizem je tisto gonilo, ki ohranja redke še aktivne domačije v teh zaselkih, kjer je sicer mogoče poskusiti domače specialitete. Čeprav je v Narodnem parku Paklenica malo grajenih objektov, pa so najzanimivejše hiše, ki se raztezajo v podzemne jame na lokaciji Sklopina, kjer že dolgo ni več naselja niti prebivalcev.

Seveda pa Narodni park Paklenica še zdaleč ni vse, kar je vredno ogleda v tem severnem delu Dalmacije, katerega center predstavlja zgodovinsko mesto Zadar in kjer se nahaja tudi odličen youth hostel, kjer lahko kakovostno in varno prenočite za manj denarja.

A Hrvaška še zdaleč ni edina destinacija, kamor lahko odrinemo, saj so vrata odprle skoraj vse evropske države, čeprav nas po povratku iz določenih čaka desetdnevna karantena. Uporabno orodje za namene potovanja po Evropi je tudi spletna stran in istoimenska aplikacija »Re-open EU«: https://reopen.europa.eu/en. S tem namigom tudi zaključujem drugi del, v naslednjem pa se bomo podali v sosednjo Madžarsko, od tam pa čez Slovaško do Avstrije.