V prejšnjih dveh delih smo spoznavali Hrvaško, v naslednjih dveh pa se bomo posvetili Madžarski, od koder nas bo pot vodila proti Avstriji s kratkim postankom na Slovaškem. Omenjene tri države ne zahtevajo vnaprejšnje prijave ali izpolnjevanja kakršnih koli obrazcev v povezavi s koronavirusom, še zmerom pa v zaprtih prostorih in v javnem prevozu pričakujejo ali celo zahtevajo obrazno masko in tudi razkužila najdemo na vsakem koraku. V času pisanja je Madžarska začasno sicer zaprla svoja vrata obiskovalcem, a upam, da v tem trenutku ni nikakršnih omejitev pri vstopu.
Tako Avstrija kot Madžarska sta večini tako poznani, da sem se moral prav potruditi poiskati nekaj biserov precej blizu prestolnic obeh držav, a zanje morda sploh še niste slišali.
Na Madžarskem je prav prestolnica Budimpešta največji magnet za turiste, zato je smiselno nekaj časa nameniti glavnemu mestu, ki je sestavljeno iz Budima na desnem in Pešte na levem bregu Donave, ki ločuje še zadnje vzpetine od skoraj neskončne ravnine, ki se razprostira proti vzhodu. A o Budimpešti je toliko znanega, da se v tem potopisu ne nameravam osredotočiti na prestolnico, ampak vam zgolj namignem, da lahko v Budimpešti prenočite kar v treh vrhunskih youth hostlih – Avenue, Maverick Hostel in Maverick City Lodge – in to po zelo zmerni ceni.
V tem potopisu vam želim predstaviti mesto, ki se nahaja nekoliko južneje – SZÉKESFEHÉRVÁR. Verjamem, da je ime mesta težko izgovoriti ali prepisati, a superlativi, s katerimi se ponaša, so me enostavno ponesli vanj, v mesto, ki ima mestne pravice že dobrih 1.000 let in šteje nekaj več kot 100.000 prebivalcev. »Mesto šampionov«, »Kulturni Wellness« in »Razvajeno od lepote« so le trije slogani, s katerimi se mesto ponaša, in to z razlogom.
Pri vhodu v staro mesto se najprej sprehodimo ob ruševinah bazilike, ki je bila prvič omenjena leta 1031 in v kateri je bilo kronanih natanko 38 madžarskih kraljev. Ruševine še danes spominjajo na veličino tega kompleksa, ki je bilo tudi zadnje počivališče tako kraljev kot tudi drugih članov kraljeve družine.
Nedaleč stran nas pričaka druga znamenitost – trg z vodnjakom, ki simbolizira madžarsko kraljevo kroglo, pred mestno hišo simbolizira status mesta že več kot 1.000 let. Na vodnjaku so zapisane tri pomembne letnice, in sicer 1001, ki je letnica kronanja Kralja Štefana, 1688, ki je letnica osvoboditve mesta izpod otomanske okupacije in 1938, ko je mesto obeležilo 900. obletnico smrti Kralja Štefana.
Kot se za vsako madžarsko mesto spodobi, se tudi Székesfehérvár ponaša s termami v središču mesta, ki so leta 1905 bile zgrajene v stilu art nouveau, obnovljene pa leta 2010. V neposredni bližini pa se nahaja ena najzanimivejših in najnenavadnejših stavb v mestu – urarska delavnica in muzej stenskih ur. Za vse, ki ste že bili v Pragi in ste opazovali astronomsko uro na staromestnem trgu, boste takoj razumeli, da je treba počakati polno uro, ko se začne dogajati. A za razliko od Prage se tukaj procesija ne izpelje prav vsako uro, ampak zgolj ob 14.00, 16.00 in 18.00, ko se zvrsti kar osem figur, začenši s trobentačem in potem svetim Štefanom ter drugimi madžarskimi kralji in svetniki.
Našteto pa še zdaleč ni vse, kar je vredno ogleda v Székesfehérvárju. Grad Bory je zagotovo ena od znamenitosti, ki jih ne smete izpustiti, čeprav ni v strogem centru, kot tudi Gorisium, kjer lahko občudujemo veličino starega Rima. Izven starega mesta pa se nahaja tudi muzej na odprtem oziroma Skansen, kjer lahko občudujete domačo obrt in običaje prejšnjih stoletij.
A preden se podamo raziskovat kraje v bližini Dunaja, se vrnimo v center mesta, kjer si ogledamo še hram kulture oziroma gledališče Vörösmarty, Hiemerjevo hišo, kjer se prepletajo barok, rokoko in ura iz cvetja, nato pa zaključimo ogled s cerkvijo svetega Štefana, ki se ponaša z izjemnimi freskami in še mnogo čim.
Seveda ob obisku Budimpešte ne boste izpustili biserov madžarske prestolnice, a obljube, da bomo sejali dobro voljo v ljudeh v krajih, o katerih vemo bolj malo, ne želim prelomiti, zato o Budimpešti ne nameravam razpredati, saj si zasluži samostojen potopis.
Na poti med Budimpešto in Dunajem pa se, vsaj če se peljemo z ladjo po Donavi, ustavimo tudi v slovaški prestolnici Bratislavi.
Bratislava je od devetdesetih let prejšnjega stoletja prestolnica samostojne Slovaške, pred tem pa je bila prav tako prestolnica Slovaške, vendar v okviru Češkoslovaške republike s prestolnico Prago, ki je še danes prestolnica Češke.
Glede na to, da tudi Bratislava ni nepoznana, ji v tem potopisu posvečam zgolj nekaj fotografij in namig, kje lahko ugodno in varno prenočite naravnost v osrčju mesta. V Bratislavi vam priporočam youth hostel Patio, kjer boste lahko tako kot v vseh hostlih HI s člansko izkaznico prenočili ceneje. Seveda je tudi na Slovaškem treba uporabljati obrazno masko v zaprtih prostorih, a na to smo se očitno že navadili.
V nekaj dneh boste v Bratislavi zagotovo zasejali dovolj dobre volje, da se lahko namenite v naslednjo prestolnico, ki leži na Donavi – Dunaj. A več o Dunaju oziroma njegovi okolici v naslednji številki.