Za eno leto okoli sveta – 5. del

Kot za večino ostalih popotnikov je bil najin prvi stik z Avstralijo Sydney – mesto ob morju, z najbolj prepoznavno zgradbo v Avstraliji, Operno hišo. Seveda sva se udeližila vodenja po tej lepotici, tako sva si lahko ogledala koncertne dvorane in imela sva izjemno srečo, da so v času najinega obiska »The beatles tribute show« ravno vadili za večerni nastop in sva slišala dve pesmi. Nasvet: Iz Sydney Harbour YHA imate krasen ragled na Operno hišo. Prehodila sva Harbour bridge, čeprav je lilo kot iz škafa, ogledala sva si četrt The Rocks, se sprehajala po središču mesta in se povzpela na Sydney tower, od koder se razprostira 3600 razgled, uživala sva v vožnji z ladjo do plaže Manly in prehodila znamenito pot od Bondija do Coogeeja (in še naprej do Maroubre). Vendar višek najinega sydneyskega obiska je bilo polnočno silvestersko križarjenje, ki naju je zapeljalo pred Harbour bridge in Operno hišo za veliki silvesterski ognjemet. Bilo je tako čudovito, da se ne da opisati z besedami.

V Brisbanu sva se ustavila le na kratko, a dovolj dolgo, da sva si lahko ogledala raj, ki ga je ustvaril Steve Irwin – “Australia zoo”. Prepričana sem, da vsi poznate Steva, znamenitega lovca na krokodile, ki pa je žal umrl pred nekaj leti zaradi pika skata. Zdaj njegova družina upravlja živalski vrt, ki je res krasen, in vidi se, da gre živalim dobro. Ponujajo »bližnja srečanja« z nekaterimi živalmi z namenom, da bi ljudje bolje razumeli divje živali in izgubili strah. Opoldne smo se vsi zbrali v amfiteatru za veliki šov – najprej so različni ptiči (od papig, orlov vse do harpije) leteli nad našimi glavami, nato je priplaval velik krokodil in njegov krotilec nam je pokazal, kako ravnati s krokodili. V živalskem vrtu lahko božate kenguruje, valabije in koale.

 

 

Pozno popoldne sva prispela nazaj v mesto in uživala na strehi najinega hostla Brisbane City YHA, kjer imajo celo bazen.

To je majhen otok na vzhodni obali Avstralije, kjer lahko vidite koale v naravnem okolju. Nastanila sva se v Magnetic island YHA, ki je zraven zavetišča za koale. Obisk zavetišča je zanimiv, saj smo lahko zraven koal v rokah držali tudi krokodile, kače, papige in kuščarje.

 

Vendar otok Magnetic ponuja tudi druge aktivnosti. Recimo snorklanje (v določenem času leta je potrebno obleči posebne obleke proti meduzam): urejeno imajo morsko pot za snorklanje, kjer lahko vidite tudi potopljeno ladjo, a ko sva bila tam, je bila vidljivost grozna. Na tej plaži je možno videti skalne valabije, ki hrano jemljejo tudi iz roke (vendar jih ne hranite s človško hrano, saj bodo zboleli). Šla sva še na drugo plažo, kjer je bila vidljivost dosti boljša. Skoraj sama sva bila na plaži in snorklanje je bilo dobro, dokler nisva videla morskega psa. In vsi poznamo zgodbe o srečanjih z avstralskimi morskimi psi. Odplavala sva bližje obali in snorklala naprej.

 

 

Naslednji dan sva uživala v »podkvastem zalivu« oz. Horseshoe bay – tukaj mrežo proti meduzam in se lahko kopate (skoraj) brez skrbi. Plaža je lepa in na drugi strani ceste je cela vrsta kavarn in restavracij.

To severno avstralsko mesto je glavno izhodišče za Veliki koralni greben. Ko sva po neudobni avtobusni vožnji prispela v mesto, sva takoj poiskala Cairns Central YHA, saj sva s temi hostli imela le dobre izkušnje. Kopanje v morju v Cairnsu ni priporočljivo, saj se v bližini v morje izteka reka, zaradi česar so pogosti kopalci tudi krokodili. Vendar so na promenadi zgradili bazen (imenujejo ga laguna), da pa ne boste preveč pogrešali prave plaže, so nasipali tudi mivko.

 

Odpravila sva se na skorklanje na zunanji greben (obstaja tudi notranji) in bilo je fantastično! Snorklala sva že marsikje, v različnih morjih in oceanih, vendar še nikoli nisva videla tako velikih koral. Ribe so bile povsod, orjaške školjke so bile res orjaške, videla sva tudi morske pse, skate in na zadnjem postanku naju je pozdravila tudi morska želva. Bil je res dan, ki si ga bova zapomnila.

Končno sva prispela v center Avstralije. Znova sva spala v Alice Springs YHA, tokrat le za eno noč, saj sva naslednji dan odrinila na 6-dnevno puščavsko turo – rezervirala sva jo kar pri YHA Australia: 6 dni, 7 noči, vsa hrana, vstopnine in prevoz od Alice Springsa vse do Adelaida. Idealno za najin načrt potovanja. Vendar naju je avstralska divjina pozdravila na svojevrsten način – z močno nevihto. Tako sva ostala v hostlu, uživala na terasi in hitro sva šla v posteljo, saj naju je čakala velika pustolovščina. 

Iz Alice Springsa se je naša lušna skupinica 16 popotnikov iz vseh vetrov na čelu s strastno vodičko Niki zapeljala do soteske Kings Canyon. To je bil najin prvi stik z aboridžinsko kulturo, saj je kar nekaj lokacij v tej soteski svetih za Aboridžine. Povzpeli smo se na vrh, se srehodili po robu, od koder smo uživali v različnih zornih kotih, nakar smo se spustili v Paradiž oz. Garden of Eden. To je prav poseben kraj za Aboridžine – gre za zbirališče vode, kjer se vode naj ne bi dotikali. Naslednji dan se mi je izpolnila želja in končno sem ugledala Uluru z lastnimi očmi. Največji monolit ponosno stoji sredi rdeče puščave in še vedno ima posebno moč nad ljudmi, ki želijo razumeti. Niki nas je peljala do različnih krajev okoli te skale, nam pripovedovala aboridžinske zgodbe in na koncu smo obiskali tudi informacijski center. Zvečer smo oboroženi s pijačo in krekerji čakali na sončni zahod pri Uluru, vendar mati narava je bila preveč trmasta – oblačno sivo prekrito nebo ni dovolilo niti enemu sončnemu žarku, da bi se prebil do nas. Naslednje jutro je bilo enako s sončnim vzhodom – nobenih barv. Obiskali smo nacionalni park Kata Tjuta, recimo da je to Ulurova sestra. Sprehodili smo se po dolini vetrov, kjer zna vzpon biti zahteven, a v našem primeru je bilo nebo še vedno sivo in in sploh ni bilo vroče (avstralsko puščavo sva si predstavljala drugače ). Nato pa se je razjasnilo! Popoldne nas je naša vodička še enkrat zapeljala do velike rdeče skale, saj se nas je nekaj odločilo, da jo želimo obhoditi – teh 10 km pa bomo ja zmogli. Sonce je sijalo, nebo je bilo modro in Uluru se je svetil v vsej svoji lepoti. Predstavljajte si, kako srečna sem bila. Vendar to še ni bilo vse – sončni zahod je bil krasen , nakar je nočno nebo zasvetilo s tisoč in eno zvezdo. Sploh si ne znamo predstvljati, da je noč lahko tako lepa.

 

Coober Pedy je odzemno mesto sredi ničesar. Zakaj bi kdo hotel živeti tukaj? Zaradi opalov – dragocenih kamnov, ki se tukaj skrivajo pod zemljo in čakajo, da jih kdo odkrije. Obiskali smo rudarski muzej, nakar smo se ustavili v trgovini (ja, dobila sem prelep prstan s turkiznim opalom), nato smo tudi sami preiskusili srečo in iskali opale, po večerji pa smo znova uživali v večerni paleti barv na nebu.

Zadnja dva dneva smo preživeli ob vznožju gorovja Flinders ranges, kjer smo si ogledali slano jezero, ki naju je spominjalo na Bolivijo, sotesko Alligator gorge, kjer smo srečali valabije in kenguruje, našo turo pa smo končali  v Adelaidu – prijetnem, mirnem obmorskem mestu s krasno plažo (mivka je med najmehkejšimi, kar sva hodila po njej). Znova sva ostala zvesta verigi hostlov YHA in se nastanila v Adelaide Central YHA. Žal sva ostala le za eno noč, saj sva naslednje jutro že nadaljevala pot.

 

Za ta odsek južnoavstralske obale  sva imela na razpolago 3 dni. Najprej smo hodili po gorovju Grampians, kjer nama je bil posebej všeč slap McKenzie. Prespali smo v vasi, kjer prosto živi več kengurujev in res so bili vsepovsod! Naslednji dan smo končno prispeli na t.t. Great Ocean road. Dih jemajoča pokrajina nas je navduševala za vsakih ovinkom in sončni zahod je bil znova krasen. Odhitela sem tudi na plažo, kjer šele prav dobiš občutek, kakšno moč ima ocean in kako ogromne so te erodirane skale. Najina nemška znanca sta imela takšno srečo, da sta videla tigrasto kačo. Naslednje jutro smo bili že na vse zgodaj na plaži za sončni vzhod, a naravi spet ni bilo do predstave. Za konec smo se še ustavili na Balles beach, kjer smo lahko opazovali spretnosti surferskih profesionalcev, svetilnik na vrhu hriba imenovan Split Point Lighthouse pa je dodal piko na i naši obalni izkušnji.

 

Glavni razlog, da sva najino potovanje po Avstraliji zaključila v Melbournu,  je bil teniški turnir Australian Open, in v idelanem primeru videti Rogera Federera, saj je Juretov velik vzornik. Prvo, kar sva storila, ko sva prispela v Melbourne Central YHA, najin zadnji YHA hostel,  sva izvlekla računalnik in kupila vstopnice za naslednji dan. Imela sva se super: najprej sva si ogledala dva ženska dvoboja, videla sva Mario Sharapovo, nato pa je prišel – eden in edini Roger Federer. Zmagal je v štirih nizih proti Grigorju Dimitrovu (baby Fed ). Preostale dneve sva uživala v mestu. Reka Yarra se vije med številnimi nebotičniki, lušna promenada vabi s številnimi kavarnami in restavracijami, tu in tam sva se ustavila ob kakšnem velikem platnu, kjer so prenašali tenis. Z najinima kanadskima prijateljema Jen in Paulom smo se udeležili degustacije piv, kjer smo vsi dobili po 6 vzorcev. Po nekem naključju smo se vsi tudi znašli v tekmovanju v točenju piva in si prislužili dodatnih 7 kozarcev. Verjetno ni treba povedati, da smo potem takoj zavili v prvo restavracijo. Zelo nama je bil všeč  nebotičnik Eureka 88 – najvišja zgradba na južni polobli – videla sva mesto v dnevni svetlobi, znova sva se šla romantiko med sončnim zahodom, nato pa sva še lahko občudovala mesto v nočni preobleki.

 

Avstralia je super – zelo nama je bila všeč. Enostavno je potovati, vsi te razumejo, hrana je dobra in kava je odlična. Veliko ponuja: velika mesta, presunljive obale, rdečo puščavo z magičnimi skalami, prelepe živali in pisane koralne vrtove. Sicer je malce dražja destinacija, zato se splača poiskati dobre ponudbe. Midva sva recimo pri YHA Australia našla ePacke – 10 noči v YHA hostlih v Avstraliji za 280 AUD ali 15 noči za 405 AUD. Pri nijh sva rezervirala tudi turo (Rock to water) in vse je bilo vedno, kot mora. YHA Australia, najlepša hvala za vso podporo in pomoč, se vidimo spet kmalu.