Mini državica na Borneu
Borneo je otok, ki si ga delijo tri države –
malezijski del se imenuje Borneo, kot otok sam, indonezijski del se imenuje Kalimantan, tretja država na otoku pa je
Brunej.
Potovala sva od Kote Kinabalu proti jugu, ko sva na karti zasledila Brunej. Ker je bil na poti, sva se odločila, da ga obiščeva, saj drugače dvomim, da bi posebej zato potovala v te kraje.
Prispela sva pozno popoldne sredi hudega naliva in povsem brez pričakovanj. Na srečo je kmalu nehalo deževati, zato sva se lahko odpravila raziskovat. Ampak …
Prvo presenečenje naju je čakalo na cesti, ko sva ugotovila, da izven strogega mestnega središča nimajo pločnikov. Hodila sva po cesti, podobni avtocesti, mimo naju pa ni peljal niti en taksi ali avtobus. Po približno 30 minutah sva prispela do velikega nakupovalnega središča. Ker nisva imela več kaj dosti brunejske gotovine, sva iskala restavracijo, ki kot plačilno sredstvo sprejema kartice. Pristala sva v Pizza Hut-u, kjer pa sva odkrila čuden okus pice, ki pa je bojda v Bruneju prvi hit: medeni piščanec – ni slab.
Bil je že večer, ko sva končno prišla do Jame‘ Asr Sultan Hassanal Bolkiah mošeje. Oh, kako se je bleščala, vsa odeta v zlato!
Ker znova ni bilo taksijev na vidiku, sva se po avtocesti odpravila peš nazaj v nastanitev. Ko sva prispela, sva odkrila, da sva sama v hiši – malce nama je bilo neprijetno, še posebej, ko sem začela Juretu pripovedovati grozljive zgodbice – moj skrivni hobi.
Naslednje jutro sva čakala in čakala in čakala na avtobus. Javni prevoz v Bruneju je res izjemno nezanesljiv. Zato sva bilo toliko bolj vesela, ko je ustavil redeč avtomobil, mlad voznik naju je vprašal, kam greva in že sva z nasmehi do ušes sedela z njim v avtu na poti v center. Res zanimivo, da lahko dobiš “štop” brez iztegnjenega palca.
V centru sva obiskala najbolj znano mošejo v državi, znano tudi kot plavajočo mošejo, saj jo obdaja ribnik. Če jo obiščete izven časa molitve, vas bodo sprejeli z odprtimi rokami, vas primerno oblekli, ženske pa bodo dobile tudi čisto pravo burko.
Od mošeje je le kratek sprehod do vasi na vodi, največjega takšnega naselja na svetu. Povsem preprosto je najeti čoln, če si želite vas ogledati z vode, prav tako pa se lahko sprehodite po lesenih potkah na kolih.
Popoldne sva ujela avtobus do obmejnega mesta Miri, od koder sva nadaljevala najino raziskovanje malezijskega Bornea.
