Potepanje po Malti – 2. del

Raziskovanje treh mest

Polotok, na katerem leži Valletta, je na obeh straneh obdan z morjem. Z vrtov, imenovanih Upper Barrakka Gardens, nam pogled seže čez vodovje Velikega pristanišča (angl. Grand Harbour) do tako imenovanih »treh mest«. Kot že samo ime izdaja, gre za skupek treh mest, ki so starejšega izvora kot sama prestolnica. Dve, Vittoriosa in Senglea, sta podobno kot Valletta zgrajeni na polotoku, medtem ko ju na kopenski strani objema Cospicua. Zanimivo je, da so vsa tri mesta poznana še po svojih starih imenih. Tako Vittorioso imenujejo Birgu, Sengleo L-Isla in Cospicuo Bormla. Ko so leta 1530 vitezi svetega Janeza prišli na malteško otočje, so se naselili ravno v Birguju, ki je takrat bil majhna ribiška naselbina. Valletta namreč v tistih časih sploh še ni obstajala. Zame je vsekakor bilo največje odkritje obiska treh mest, ki se jih da enostavno doseči s trajektom, ki povezuje Valletto in Sengleo, preplet ozkih, zavitih uličic v Vittoriosi, ki se imenuje Il Collachio. Ta del, kjer so se vitezi svetega Janeza najprej naselili ter zgradili svoje rezidence in druge mogočne stavbe, ki so se ohranile do danes, je pravo nasprotje plansko načrtovani Valletti z dolgimi ravnimi ulicami in kar vabi k raziskovanju.

Megalitski templji na Malti

Nedaleč od treh mest se znajdemo v mestu Paola, ki se ponaša z največjo cerkvijo na Malti, je pa tudi dom hipogeju, pomembni prazgodovinski znamenitosti, ki je baje edini podzemni prazgodovinski tempelj na svetu. Za 35 evrov si ga lahko ogledamo in se podamo enajst metrov globoko v notranjost zemlje. Predvideva se, da je služil kot tempelj pa tudi kot nekropola zaradi številnih najdenih okostij. Vklesan je bil pred pribl. 5.000 leti v živo skalo, kar priča o razvitosti družbe, ki ga je zgradila, vseeno pa ta civilizacija do danes ostaja velika neznanka. Dnevno lahko v hipogej vstopi samo 80 obiskovalcev, zato so vstopnice, kljub visoki ceni, razprodane veliko vnaprej, lansko jesen pa so se zaradi precej manj turistov dale dobiti še na dan obiska. V Tarxienu zraven Paole najdemo skupino nadzemnih templjev, ki za razliko od hipogeja niso zgrajeni pod zemljo, ampak na površju. Na Malti obstaja več tudi do 5.000 let starih templjev, ki veljajo za ene najstarejših prostostoječih struktur na svetu. Te megalitske templje, ki so starejši od egipčanskih piramid, pred vremenskimi vplivi varujejo zaščitni šotori, ki kompleksom dajejo futurističen videz. Dejansko gre za kup kamenja, in šele ko preberemo razlago, prepoznamo oblike, še najbolj pa so te opazne s ptičje perspektive. Imetniki kartice PRESS imamo brezplačen vstop v prazgodovinske templje, poleg Tarxiena tudi v Hagar Qim in Mnajdro, ki so tako kot hipogej in prestolnica Valletta na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Mdina in Rabat

Mesto, ki ga skoraj noben obiskovalec Malte ne izpusti iz svojega programa, je Mdina, ki jo imenujejo tudi »tiho mesto«. Zgrajena na manjši vzpetini in v celoti obdana z mogočnim obzidjem, je vse do prihoda vitezov svetega Janeza bila prestolnica Malte. Vitezi so namreč hoteli imeti glavno mesto ob morju, zato so se naselili v Birguju ob Velikem pristanišču, ki velja za enega največjih naravnih zalivov v Sredozemlju. Mdina je sicer še naprej ostala dom malteških aristokratskih družin in sedež nadškofa, je pa precej izgubila na pomenu, ki ga je uživala skozi zgodovino. Sprehod po ozkih ulicah, katerih razpored izvira še iz arabskih časov, ter vzpon na obzidje, s katerega se ponuja krasen razgled na otok Malto in še dlje, sta aduta, s katerima to mesto s samo 300 prebivalci privablja turiste. Do prihoda Arabcev sta bila Mdina in sosednji Rabat eno mesto, danes pa gre za dve ločeni naselji, ki skupaj štejeta okoli enajst tisoč prebivalcev. Rabat se ponaša s katakombami, ki so nekdanja podzemna pokopališča zgodnjih kristjanov. Tudi za obisk katakomb svetega Pavla, ki datirajo v 3. stoletje našega štetja, imetniki kartice PRESS ne plačamo vstopnine. V Rabatu pa najdemo še jamo svetega Pavla, kjer se je po svojem brodolomu okoli leta 60 zadrževal sam apostol Pavel, ki je baje na Malto prinesel krščanstvo. Malta je zelo katoliška država, kar se kaže v velikem številu cerkva; nekatere od teh se ponašajo celo z največjimi kupolami na svetu.

Obalni predeli otoka Malte

Najprivlačnejše kraje Malte najdemo ob obali Sredozemskega morja. Fotogenična ribiška vasica Marsaxlokk je polna barvitih ribiških bark, imenovanih »luzzu«. Po feničanski navadi ima vsaka ladjica na kljunu narisane oči, ki naj bi odganjale zle duhove in poskrbele, da se čolni varno vrnejo v pristanišče. Marsaxlokk je tudi prizorišče zelo obiskane nedeljske tržnice, ki pa me ni ravno navdušila. Še najbolj pristen je del, kjer prodajajo sveže ribe, medtem ko mi stojnice s čevlji, igračami in plastičnimi izdelki nekako niso sodile v krasen ambient na morski obali. Na Malti nas presenetijo tudi do 200 metrov visoki klifi ter opevana Modra jama s prekrasno barvo morja, ki si jo lahko ogledamo v okviru izleta s čolnom. Na obali najdemo največje mesto Malte, Sliemo, ki jo zaliv Marsamxett ločuje od Vallette. Meje so sicer določene, vendar so obalni kraji nanizani eden za drugim in naenkrat se znajdemo v St. Julian'su, katerega predel Paceville je središče nočnega življenja na Malti. V Pacevillu sem skupaj s sošolci preživel največ časa, ko sem Malto obiskal leta 1999 v okviru maturantskega izleta. Vseeno pa kraja zaradi številnih novogradenj skoraj ne bi več prepoznal. Nekateri lokali so sicer ostali, vendar so ob mojem obisku bolj ali manj samevali zaradi pandemije. Nenazadnje pa se na obalnem pasu nahajajo tudi plaže. Večina obale je sicer bolj skalnata, tu in tam pa se vseeno pojavijo peščene plaže, kot recimo Golden in Mellieha Bay ali zaliv svetega Pavla, ki so primerne za nekajurni ali večdnevni počitek.

Otok Malto smo dodobra spoznali, v tretjem in zadnjem delu članka pa bom predstavil še otoka Gozo in Comino.